Zapisnik

s posveta o predlogu dopolnitev programske opreme in implementacije baze podatkov ELINKS

Uvodoma je  mag. Marta Seljak pozdravila vse udele�ence in predstavila namen posveta: dostop do polnih besedil �lankov iz serijskih publikacij, ki jih ponujajo razli�ni informacijski servisi na osnovi konzorcialnih pogodb.
Nato je Robert Vehovec predstavil referen�no bazo podatkov ELINKS in strojni vnos bibliografskih zapisov v COBIB. Zapisi v bazi podatkov ELINKS se generirajo iz seznamov naslovov, ki jih ponuja posamezni servis. V njej so shranjena vsa polja 856 vklju�enih serijskih publikacij in drugi podatki, ki so namenjeni za avtomatsko vzdr�evanje povezav. Baza podatkov ELINKS bo vklju�ena kot referen�na baza podatkov v programsko opremo COBISS/Katalogizacija in kot specializirana baza podatkov v novo verzijo programske opreme COBISS/OPAC, ki bo name��ena predvidoma septembra 2001.

V razpravi, ki je sledila, je Sre�ka Bon�ino zanimalo, ali je predvidena mo�nost paketnega prenosa zapisov v formatu MARC, ki jih ponujajo nekateri servisi (EIFL Direct, ProQuest), v COBIB. Zapisi v formatu MARC so namre� bolj�i od zapisov v bazi podatkov ISSN, vsebujejo tudi navedbo obdobja dostopnosti vira. Prav tako ga je zanimalo, kako je s prenosom zapisov za monografske publikacije, ki jih v polnem besedilu ponuja EBSCO.
Mag. Marta Seljak je pojasnila, da je za normativno bazo podatkov za serijske publikacije privzeta baza podatkov ISSN, za zapise za monografske publikacije pa �e obstaja mo�nost prevzemanja zapisov iz baze podatkov WorldCat prek servisa  FirstSearch. Zaenkrat je strojno kreiranje zapisov in vzdr�evanje povezav predvideno samo za serijske publikacije. Glede na potrebe knji�nic bo treba preu�iti vsak posamezni servis, ali je implementacija strojnega kreiranja zapisov smotrna. Pogoj za vklju�itev je obseg in stabilnost servisa ter zagotavljanje enoli�nosti podatkov za identifikacijo (npr. ISBN, identifikacijska �tevilka sistema OCLC ).
Robert Vehovec je poudaril, da je osnova za strojno kreiranje zapisov seznam naslovov, ki jih ponuja servis. Vsi servisi ne ponujajo zapisov v formatu MARC ali pa je zanje potrebno dodatno pla�ilo.
Sre�ko Bon�ina je pripomnil, da EBSCO ponuja te zapise brezpla�no. Poudaril je, da vedno ve� servisov omogo�a tudi dostop do polnih besedil monografskih publikacij in da je treba preu�iti mo�nost �iritve strojnega vnosa zapisov tudi nanje.

Cirila Gabron-Vuk je povedala, da je v bazi podatkov ISSN malo zapisov za elektronske verzije serijskih publikacij. Vpra�ala je, kak�no re�itev predlaga IZUM za zapise za elektronske verzije �asopisov, ki jih v bazi podatkov ISSN ni, saj gre za drugo verzijo (in ne za reprodukcijo), ki mora imeti po pravilih za katalogizacijo svoj bibliografski zapis. 
Tadeja Bre�ar je pojasnila, da so zaradi tega problema povezave v COBIB-u ve�inoma narejene prek zapisa za tiskano verzijo, v polju 856 je z izbiro vrednosti indikatorjev prikazan odnos med verzijami.
Lidija Vodopivec je povedala, da zalo�bi Wiley in Springer ponujata lo�ene zapise za obe verziji, pri servisu ScienceDirect pa elektronska verzija nima svojega zapisa. Poudarila je tudi, da v CTK-ju nabava poteka prek bibliografskega zapisa, kjer bi moral biti za identifikacijo vnesen ISSN elektronske verzije. V zapise bi morali dodati navedbe obdobja dostopnosti, gesla za dostop, vrstilce UDK; opozorila je tudi na problematiko zaklenjenih zapisov.
Cirila Gabron-Vuk je opozorila �e na statistiko, kjer se informacija zaradi istega ISSN-ja pri razli�nih verzijah izgubi.
Tudi Dunja Kal�i� je menila, da vnos ISSN-ja tiskane verzije v zapis za elektronsko verzijo ni v skladu s pravili za katalogizacijo, hkrati pa poudarila, da bi bila pri istem ISSN-ju potrebna iskalna fraza za lo�itev obeh verzij.
Sonja Poga�ar je povedala, da so elektronske  verzije ve�inoma bogatej�e od tiskanih in zato morajo imeti svoj zapis; renomirani zalo�niki objavljajo tudi drug ISSN za elektronsko verzijo.
Minca Brate je povedala, da imajo za tiskane revije, ki so naro�ene prek ponudnika CatchWorld, tudi dostop do elektronskih verzij, vsaka verzija ima svoj ISSN in svoj zapis (podobno tudi Oxford University Press). Zanimalo jo je, ali obstaja mo�nost to�nega prenosa URL-ja v segmentu COBISS/Katalogizacija, saj se pri kopiranju nekateri znaki ne ohranijo (npr. dvopi�je, po�evnica). 
Robert Vehovec je zatrdil, da zaenkrat �e ni druge mo�nosti.
Dr. Luka �u�ter�i� je pripomnil, da ima dostop do servisa ScienceDirect tudi Kemijski in�titut, ki pa ni naveden v zapisih. Vsaka verzija mora imeti svoj zapis, saj mora uporabnik videti povezavo na elektronski vir pri obeh zapisih ter medsebojne povezave med zapisi. Izpis URL-ja v zapisu bi lahko izpustili in namesto tega kreirali povezavo z neko splo�no uvodno frazo (ali ime servisa ali ikono), kar bi pove�alo preglednost zapisa. Zanimalo ga je tudi, katere servise namerava IZUM vklju�iti za strojni vnos zapisov, in hkrati predlagal servisa zalo�b Wiley in Academic Press, ki v testiranje nista bila vklju�ena. Predlagal je, da bi tudi v zapisih za �lanke naredili povezavo na �lanek v polnem besedilu ali vklju�ili opombo, da je �asopis dostopen v polnem besedilu. Uporabniki  i��ejo namre� predvsem �lanke in ne toliko po naslovih revij.
Anka Rogina je odgovorila, da so problemati�ne nepopolne opombe.
Robert Vehovec je pojasnil, da �e zdaj v izpisu �lanka v COBISS/OPAC obstaja povezava na vir, vzpostavitev povezav na �lanke v polnem besedilu pa je zelo kompleksno delo in zahteva veliko virov.
Mag. Marta Seljak je omenila, da so izbrani �tirje servisi vzeti samo za preizkusno kreiranje baze podatkov ELINKS in za testiranje dopolnitev, ob vzpostavitvi baze podatkov ELINKS pa bo IZUM vklju�eval tudi druge servise.

Lidija Vodopivec je povedala, da je za neko revijo mo�en dostop do razli�nih nivojev (polno besedilo, izvle�ki, kazala). Zanimalo jo je, kako bo to re�eno v bibliografskem zapisu. Baza podatkov ISSN se a�urira �tirikrat na leto in zanima jo, ali bo temu sledilo tudi avtomati�no a�uriranje obstoje�ih zapisov.
Robert Vehovec je pojasnil, da je baza podatkov ELINKS namenjena samo za strojno obdelavo in ne za ro�no, vse spremembe se a�urirajo avtomatsko.
Tadeja Bre�ar je poudarila, da se bo ob a�uriranju iz baze podatkov ISSN avtomati�no prevzel zapis za elektronsko verzijo, �e bo v bazi.
Lidija Vodopivec je opozorila na hitro spreminjanje ISSN-jev in vpra�ala, kam se bodo vpisovali vsi URL-ji.
Mag. Marta Seljak je odgovorila, da bo ob avtomatskih dopolnitvah �e vedno potrebna ro�na kontrola, Tadeja Bre�ar pa, da avtomatske spremembe prekrijejo ro�ne popravke v zapisih.
Lidija Vodopivec je poudarila, da zapisov ne bi smeli brisati, �e polno besedilo ne bo ve� dostopno.
Robert Vehovec je opozoril na problem arhiviranja. �e polno besedilo ni ve� dostopno, se zbri�e tudi povezava v polju 856, bibliografski zapis pa ostane. V opombo bo treba vnesti navedbo obdobja dostopnosti.
Anka Rogina je predlagala, da bi v podpolje 856e vpisali datum a�uriranja, aktivna bi bila samo zadnja povezava, vse druge povezave bi ostale v zapisu, a ne bi bile aktivne.
Lidijo Vodopivec je zanimalo, ali je mo�no iskanje po posameznem konzorciju (servisu). Robert Vehovec je odgovoril, da je to mo�no v bazi podatkov ELINKS.

Dr. Luka �u�ter�i� je predlagal, da bi pri povezavah kontrolirali tudi IP-naslov vsakega uporabnika, saj IZUM pozna obmo�ja IP-naslovov (podobno kot pri Web of Science).
Robert Vehovec je pojasnil, da je to teoreti�no sicer mo�no, a bi vzdr�evanje  za posamezne skupine uporabnikov zahtevalo veliko virov, saj je OPAC namenjen �irokemu spektru uporabnikov.

Sre�ka Bon�ino je zanimalo, ali bo tudi kopiranje zapisov iz COBIB-a v lokalne baze paketno. Robert Vehovec je odgovoril, da to zaenkrat to ni mo�no (potrebno bo ro�no prevzemanje zapisov), ampak bi to omogo�ili kasneje.
Maja Klav�ar in mag. Dragotin Kardo� sta menila, da vsaka knji�nica v lokalno bazo podatkov ne bo kopirala vseh zapisov, ki jih ponuja dolo�en servis, ampak samo tiste, ki bodo  relevantni zanjo.
Sonja Poga�ar je vpra�ala, kaj bo s tistimi revijami, ki so po preteku dolo�enega �asa prosto dostopne, in kdo bo to sledil in a�uriral.
Dr. Luka �u�ter�i� je vpra�al, kdo bo dopolnjeval strojne zapise, IZUM ali vsaka posamezna knji�nica.
Tadeja Bre�ar je povedala, da se iz baze podatkov ELINKS povezave v bazi podatkov COBIB dodajajo avtomatsko, ro�no vnesena polja 856 pa bodo knji�nice vzdr�evale same.
Lidijo Vodopivec je zanimalo, kdo bo kreiral zapise, ki jih �e ni. V CTK-ju so za servis ScienceDirect kreirali 1.182 zapisov in jih zanima, ali bodo avtomatsko preneseni v bazo podatkov ELINKS.
Mag. Marta Seljak je odgovorila, da omenjeni zapisi ne bodo avtomatsko vzdr�evani.
Minco Brate je zanimalo, ali se bodo spremembe dodajale v bazo podatkov ELINKS. Robert Vehovec je pojasnil, da se baza podatkov ELINKS  generira avtomatsko, namenjena je iskanju in samo za strojno obdelavo.
Mag. Marta Seljak je omenila, da bo IZUM mese�no pripravljal seznam neaktivnih povezav, ki jih bo po�iljal knji�nicam, Robert Vehovec pa dodal, da bo seznam narejen na osnovi preverjanja odzivnosti stre�nika, na katerem se nahaja polno besedilo.
Lidijo Vodopivec je zanimalo, ali obstaja globalni �ifrant za konzorcij Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru  in kako bo uporabnik vedel, do katerih revij lahko dostopa v sklopu npr. Univerze v Ljubljani.
Robert Vehovec je pojasnil, da bo zahtevnej�i uporabnik lahko iskal po bazi podatkov ELINKS. 
Lidijo Vodopivec je zanimalo tudi, kako je s strojnim vnosom zapisov za revije, ki niso vklju�ene v dolo�en servis in so dostopne za Univerzo v Ljubljani. Dr. Luko �u�ter�i�a pa je zanimalo, kak�no �tevilo serijskih publikacij je pogoj za strojni vnos (100-200).
Robert Vehovec je pojasnil, da bo IZUM na pobude knji�nic te serijske publikacije vklju�il v sklopu dodatnih mo�nosti uporabe baze podatkov ELINKS.

Lidija Vodopivec je vpra�ala, ali je za servis FirstSearch ECO mo�na lo�itev po skupinah uporabnikov in zakaj so aktivne vse  povezave, �e vsi naslovi niso dostopni uporabnikom vseh treh skupin.
Robert Vehovec je odgovoril, da lo�itev po skupinah  ni  mo�na na nivoju iskanja, pa� pa je vidna samo pri izpisih, ter da je dostop mogo� za vse skupine uporabnikov, le da nekaterim uporabnikom do polnih besedil, drugim pa samo do izvle�kov ali kazal.
Sre�ka Bon�ino je zanimalo, ali bodo v bazi podatkov ELINKS zajete tudi revije, ki niso dostopne v polnem besedilu, ampak samo kot citirane.
Anka Rogina je odgovorila, da so v bazi podatkov vsi �asopisi iz seznama naslovov posameznega ponudnika, navedba obdobja dostopnosti je vnesena v opombah in ozna�ena z indikatorjem.
Tudi Sonja Poga�nik je poudarila, da je treba v opombah navesti, da so v elektronski verziji zajeti samo izbrani �lanki iz tiskane verzije.

Lidijo Vodopivec je zanimalo, ali bodo dobili v preizkus testno bazo.

Na koncu je mag. Marta Seljak povzela, da je namen posveta, da knji�nice potrdijo koncept. IZUM  bo upo�teval pripombe, ki so bile podane na posvetu, dopolnitve programske opreme pa bodo vklju�ene predvidoma jeseni 2001, ko bo name��ena nova verzija COBISS/OPAC-a (V4.1). Testna baza podatkov ni predvidena.

Zapisala: 
Andreja Krajnc Vobovnik

Maribor, 29. 06. 2001