OZ 2003/2

M T 71 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 2 Takšna ureditev osnovnih funkcij zahteva preureditev strukture funkcij dobljenih s členitvijo. Postopek se imenuje strukturiranje in je značilen postopek snovanja. Funkcija prevzem je dopolnjena z delno funkcijo prilago- ditev funkcij funkcije uvajanje formata . Funkcija uvrstitev vira je uvrščena v funkcijo upravl- janje z viri , ki zajema tudi delni funkciji migracija virov in uskladitev zbirke reprezentacij funkcije migracija in uskladitev in delno funkcijo dopolnitev zbirke reprezent- acij funkcije uvajanje formata . Funkcija uvrstitev zapisa je uvrščena v funkcijo upravl- janje podatkov , ki zajema tudi delno funkcijo uskladitev zbirke podatkov funkcije migracija in uskladitev . Funkcija povpraševanje po virih je dopolnjena z delno funkcijo prilagoditev funkcij funkcije uvajanje formata . Funkcija ohranjanje in uvajanje zajema okrnjeni funkciji uvajanje formata in ohranjanje virov , ki sta vsaka zase določeni z delnima funkcijama priprave postopkov in upravljanja izvajanja. Funkcija upravljanje obsega upravljanje in ukrepe ob nastopu izjemnih dogodkov. 2 Slika 2 podaja s strukturiranjem dobljeno ureditev funkcij elektronskega arhiva. S snovanjem tako določimo strukturo funkcij, ki določajo identično vedênje, kot je želeno vedênje elektronskega arhiva. Takšna struktura funkcij pa je zgolj zapis želenega vedênja. Šele izvedba v sistemu udejani želeno vedênje. Treba je tedaj določiti sistem, ki bo sposoben želenega vedênja. Ne zdi se prav verjetno, da bi posamezna tehnološka izvedba elektronskega arhiva preživela daljše časovno obdobje. Zato kaže implementacijo funkcij elektronskega arhiva podrediti trenutnemu tehnološkemu, stroškovnemu in časovnemu okviru. Smiselno pa je, da je zasnova pre- prosta in pregledna, tako da je možen enostaven prehod v novo obliko izvedbe ob spremembi tehnološke gener- acije. Zato je potrebno, da je zasnova sistema postavljena v domeno problema. Problem ostaja, tehnologije pa od- mirajo. Prikaz funkcije elektronskega arhiva s strukturo funkcij, ki je določena na osnovi vsebovanih lastnosti in omejitev, omogoča njeno preoblikovanje in ohranitev, pa tudi spremembo funkcionalnosti, če je ta potrebna. S tem pa gradimo na doseženem. Znanje o problemu se s časom poglablja, omogočeno je iskanje vedno bolj izpopolnjenih rešitev, tehnologija pa je postavljena v funkcijo reševanja problemov. Ena od pomembnih značilnosti členjenja je, da omogoča odpravljanje redundance v zapisih (primer je normalizaci- ja baz podatkov) in omogoča zgoščen, vendar natančen zapis želenega vedênja. Na osnovi takšnega zapisa želenega vedênja lahko povsem rekonstruiramo vse pri- mere želenega vedênja in izvedemo drugačno členitev ali jo celo odpravimo, če je to za zasnovo v novem tehnološkem okolju potrebno. Priredba strukture resursov (sistema) strukturi funkcij Priredba strukture resursov (sistema) strukturi funkcij je v najbolj enostavni obliki izomorfna. Vsaki funkciji struk- ture funkcij je prirejen resurs, ki je to funkcijo sposoben izvajati. Resurs je sposoben izvajati njemu dodeljene funkcije, kadar generira za enake primere enake rezultate, kot so določeni s funkcijo, ki mu je dodeljena v izvajanje. Vsaki odvisnosti med parom funkcij strukture funkcij je prirejena povezava med njima pripadajočima resursoma. Vedênje sistema, določenega s strukturo resursov, mora biti tedaj enako, kot je vedênje, določeno s strukturo funkcij. Sistem tedaj udejani funkcijo elektronskega arhiva. Strukturiranje funkcij sistema z dodeljevanjem resursov Omejitve tehnologije in stroškov pogosto pogojujejo večjo izkoriščenost resursov. Tem omejitvam lahko velikokrat zadostimo z dodeljevanjem resursov . Kadar sta resursu dodeljeni dve funkciji ali več, se enako ve- dênje strukture resursov in strukture funkcij ohrani, če je dodeljeni resurs sposoben vzpostaviti takšne odvisnosti med v izvajanje mu dodeljenimi funkcijami, ki določajo identično vedênje, kot je vedênje, ki ga določajo te funkcije v strukturi funkcij. Sposoben mora biti tedaj vzpostavljati povezave z drugimi resursi ( prenosne funk- cije ), ob pravem trenutku aktivirati ustrezno v izvajanje mu dodeljeno funkcijo in pomniti (ohraniti) rezultate ( pomnilne funkcije ). Ker je resurs en sam, morajo biti te operacije krmiljene oz. upravljane . Zapis krmiljenja oz. upravljanja pa je program izvajanja za tisti del strukture funkcij, ki jim je dodeljen skupen resurs. Za ohranitev funkcije v sistemu, v katerem so resursi dodeljevani, je tedaj treba uvesti prenosne, pomnilne in krmilne ali upravljavske resurse. Krmiljenje ali upravljanje resursov mora v času in prostoru vzpostavljati strukturo funkcij, ki določa enako vedênje, kot ga določa izvorna členjena struktura funkcij. Zapis krmiljenja ali upravl- janja pa je program, ki določa takšno strukturo funkcij in vedênje. Na sliki 3 je podan primer členjenja in strukturiranja Maksimiljan Gerkeš: ELEKTRONSKI ARHIV ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH DOKUMENTOV