OZ 2003/2

M 77 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 2 nadaljevanju . Enako pomembna so tudi nova pravila, ki bodo na podlagi razlikovanja med velikimi in majhnimi spremembami v stvarnem naslovu bistveno zmanjšala nastajanje novih zapisov. V uvodu k ISBD(CR) lahko preberemo, “da je predmet standarda razširjen in se nanaša na vse vire v nad- aljevanju – ne samo na serijske publikacije, ki izhajajo v zaporednih zvezkih, temveč tudi na publikacije, kat- erih dopolnitve in spremembe so integrirane v celoto”. [1] Bipolarni svet monografskih in serijskih publikacij je nadomestil novi, natančnejši koncept bibliografskih virov, ki temelji na treh velikih skupinah virov: mono- grafijah, serijskih publikacijah in integriranih virih. Na shemi, ki so jo pripravili v Skupnem usmerjevalnem odboru (JSC) za revizijo AACR2 [2], je ta novi koncept jasno prikazan (slika 1) 2 . Predmet ISBD(CR) so tiskane in elektronske serijske publikacije; publikacije, ki se dopolnjujejo, kot npr. neve- zani listi, spletne strani, baze podatkov in elektronski slovarji; izvzeti ne smemo tudi določenih letnih poročil in zbirk. ISBD(CR) se nanaša še na nekatere zaključene vire, kot so publikacije dogodkov z določenim trajanjem, ponatisi serijskih publikacij in zaključeni integrirani viri. DRUGE NOVOSTI V ISBD(CR) Ob razširjenem predmetu standarda so bistvene spre- membe opazne tudi pri definicijah, virih podatkov ter pri spremembah v naslovu, ki zahtevajo nov zapis. Slika 1. Nov model bibliografskih virov Gordana Popoviæ Boškoviæ, Biserka Fortuna: ISBD(CR), IZZIVI KATALOGIZACIJE VIROV V NADALJEVANJU