OZ 2003/2

78 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 2 Že pri bežnem pregledu je opaziti precej novih in spre- menjenih definicij. To so predvsem definicije za tri ključne pojme, na katerih temelji novi koncept standarda. Izraz viri v nadaljevanju je determiniran s časom izha- janja, ki ni vnaprej določen, ter obstaja kot generični izraz za serijske publikacije in integrirane vire. Izraz in- tegrirani viri se tako kot izraz viri v nadaljevanju v pub- likaciji ISBD pojavlja prvič. Določa “bibliografski vir, ki se posodoblja z dopolnitvami in spremembami, ki ne ostanejo ločene, ampak so integrirane v celoto. Integrirani viri so lahko končni ali v nadaljevanju”. [3] Definicija serijskih publikacij je spremenjena, dominacija izrazov za tiskane serijske publikacije je nadomeščena z oblikovno nevtralnimi izrazi. V ISBD(CR) so kot posledica novih tehnologij vključeni novi pojmi, kot npr. svetovni splet, spletna stran, naslov URL. Opaziti je, da je določeno število že znanih definicij iz ISBD(S) spremenjenih pod vplivom FRBR-a. Eden največjih dosežkov ISBD(CR) so že omenjena pravila za določanje novega bibliografskega zapisa. Po besedah Ingrid Parent, predsednice delovne skupine za re- vizijo ISBD(S), “je bil namen delovne skupine zmanjšati število primerov, ko se zaradi sprememb v stvarnem nasl- ovu zahteva nov bibliografski zapis”. [4] Pravila za nastanek novega bibliografskega zapisa v ISBD(S) še niso bila definirana. Na tem področju so obstajala samo pravila za beleženje določenih spre- memb v območju opomb, spremembe v naslovu ali v odgovornosti pa so praviloma povzročile nastanek novega zapisa. V ISBD(CR) so pravila o spremembah, ki zahtevajo novi bibliografski zapis, obravnavana precej natančno. Vključena so v splošni uvodni del kot poglavje 0.12 – Spremembe, ki zahtevajo nov bibliograf- ski zapis , in poglavje 0.13 – Spremembe, ki ne zahtevajo novega bibliografskega zapisa . Kot kriterij za novi bib- liografski zapis je določena sprememba v prvih petih besedah naslova. Pri serijskih publikacijah so izjeme: spremembe po petih besedah naslova, če te spreminjajo pomen ali kažejo na spremenjeni predmet; spremembe v nazivu korporacije, če je naslov generični izraz; spre- membe v območju izdaje, če ta kaže na spremembo predmeta ali obsega delovanja serijske publikacije; spremembe naslova, če gre za posledico združevanja ali razdruževanja serijskih publikacij ipd. V članku Ingrid Parent [5] je zaslediti prizadevanja nekat- erih članov komisije za poenotenje delovanja ISBD(CR) za serijske publikacije in integrirane vire. Največ raz- prav se je razvnelo ob temi predpisanih virov podatkov zaradi dveh različnih pristopov – serijske publikacije so opisane na podlagi prvega ali prvega dostopnega zvezka, nasprotno pa so integrirani viri opisani na podlagi zadnje iteracije. Predlog, da bi tudi bibliografski opis serijske publikacije temeljil na zadnjem zvezku, kar bi pomenilo navajanje tekočega založnika v območju založništva in distribucije, ni bil podprt. Sedanja verzija standarda tako vsebuje ločena pravila za serijske publikacije in za integrirane vire, kadar je to potrebno. V ISBD(CR) so na ta način podana pravila o predpisanih virih podatkov ter določena pravila v območjih naslova, založništva, distri- bucije, opomb itd. Izredno zanimiva želja delovne skupine, da bi določila enotno identifikacijo naslova serijske publikacije, se žal ni realizirala. Skupina si je prizadevala zmanjšati zmešnjavo, ki jo povzroča hkraten obstoj enotnega in ključnega naslova v zapisih. Koncept so poimenovali ISST (International Standard Serial Title). [6] Načrtovano je bilo, da bo ISST nadomestil ključni naslov v zapisih ISSN in ISBD(S) in tudi večino enotnih naslovov, ki nas- tajajo po pravilih AACR2. Zaradi številnih pripomb in ugovorov razprava v predpisanem roku ni bila zaključena. V ISBD(CR) je območje standardne ali druge številke v glavnem samo prilagojeno integriranim virom. Morda bo že naslednja izdaja ISBD(CR) prinesla tudi na tem področju nekaj več enotnosti. UVAJANJE KONCEPTA VIROV V NAD- ALJEVANJU V ZDA Dobro organizirano uvajanje novega koncepta biblio- grafskih virov v ZDA je zgleden primer usklajenega dela pri pripravi katalogizacijske literature in postopkov za uvajanje nove katalogizacijske prakse. Z revizijo AACR2 se je pričelo dopolnjevanje bibliografskega formata (MARC21, OCLC-MARC) ter ostalih vodilnih priročnikov (LCRI, OCLC Bibliographic Formats and Standards, CONSER Cataloging Manual idr.), priprava izobraževalnih postopkov in načrtovanje katalogizaci- jske prakse. Kratek prikaz teh postopkov naj bo spodbu- da za organizirano uvajanje ISBD(CR) v naš knjižnični informacijski sistem. REVIZIJA AACR2 Diskusijo o reviziji pravil za opis serijskih publikacij je leta 1997 na mednarodni konferenci o razvoju AACR v Torontu spodbudil prispevek Jean Hiron in Crystal Graham , Issues related to seriality. [7] Leta 1999 so Jean Hiron, Regina Reynolds in Judy Kuhagen v Revis- ing AACR2 to accommodate seriality [8] predstavile nov model za obstoječe tipe publikacij ter definirale integri- rane vire kot novo kategorijo publikacij. Na tej osnovi so se pravila za opis serijskih publikacij v letih razprav in sestankov izpopolnila, sočasna redna posvetovanja o usklajevanju AACR2 z revizijo ISBD(S) in ISSN pa so se uspešno zaključila. Gordana Popoviæ Boškoviæ, Biserka Fortuna: ISBD(CR), IZZIVI KATALOGIZACIJE VIROV V NADALJEVANJU