OZ 2003/2

80 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 2 DOPOLNITVE LCRI Tudi Library of Congress Rule Interpretation, vodilni priročnik na področju katalogizacijske prakse, je bil leta 2002 dopolnjen in skupaj z revidirano izdajo ACCR2 vključen v Catalogers Desktop . [15] Dopolnjena so bila poglavja 1, 2, 3, 9, 12, 21 in 25. Največ sprememb prinašajo navodila za razlikovanje med serijskimi, mono- grafskimi in integriranimi viri ter poglavje 12, ki je v celoti posvečeno pravilom za vire v nadaljevanju. Več sprememb je opaziti tudi v poglavju 21, ki obravnava spremembe v naslovu. V navodila za razlikovanje virov je vključena praksa Kongresne knjižnice, medtem ko pravila za spremembo naslova upoštevajo prakso LC/CONSER. IZOBRAŽEVANJE IN PRIPRAVA KATAL- OGIZACIJSKE PRAKSE V začetku leta 2001 sta Joint Standing Committe on Training in Standing Committee on Standards (Program for Cooperative Cataloging (PCC) Policy Committe) ustanovila delovno skupino za uvajanje integriranih virov Task Group on Implementation of Integrating Resources . [16] Delovna skupina se je zaradi velikega obsega obveznosti porazdelila na tri podskupine, ki so delale na področjih izobraževanja, vzdrževanja in uporabe zapisov. Na področju izobraževanja je določila obliko izobraževalnega gradiva, vsebino, izvajalce in postopke distribucije gradiva. Določila je tudi potrebna sredstva, metodologijo, teme in skupine uporabnikov. Zaradi velikega števila kooperativnih programov katal- ogizacije v ZDA je bila določena posebna delovna sku- pina, ki se je ukvarjala z delitvijo dela za vzdrževanje zapisov integriranih virov. Kot kreatorji in redaktorji inte- griranih zapisov so bili določeni člani OCLC in RLN. Za določeno podskupino teh zapisov bodo skrbele knjižnice, ki sodelujejo v programih CONSER in BIBCO. Za distri- bucijo je zadolžena Kongresna knjižnica. Od leta 2003 je na spletu dostopnih že veliko programov za katalogizacijo integriranih virov in ustreznega gradiva za tečaje. 3 Obravnavajo teme, kot so: koncept bibliograf- skih virov s poudarjanjem koncepta virov v nadaljevanju; revizija AACR2; pravilna uporaba polj v MARC21, dopolnjena s prakso, ki je opisana v LCRI; primeri kata- logizacijske prakse posameznih vrst integriranih virov s poudarjeno različico med prakso pred letom 2002 in po njem. REVIZIJA ISSN Ob AACR in ISBD je tudi skupnost ISSN zaslužna za novi koncept virov v nadaljevanju.[17] Skupnost ISSN je prilagodila in vključila najpomembnejše spremembe iz AACR2, uskladila pravila, povezana s stvarnim naslo- vom, ter tako pripomogla k zmanjšanju dodelitev novih standardnih številk. Nasprotno pa bo širitev sistema na integrirane vire (razen nekaterih izjem) prinesla porast novih zapisov, zato se bo moral trenutni sistem identifi- kacije najverjetneje reorganizirati. [18] ZAKLJU^EK Niti leto še ni minilo, odkar nam je na razpolago stan- dard ISBD(CR). Novi koncept virov v nadaljevanju iz AACR2 je slovenski javnosti znan že od leta 2000, ko ga je v predavanju Poti do konsistentnih katalogizacijskih pravil [19] v Mariboru na konferenci COBISS predstavila mag. Marta Seljak. Prednosti novega standarda je precej. Podrobnejša razdelitev bibliografskih virov omogoča poenotenje bibliografskih zapisov tudi za takšne vire, ki smo jih do zdaj po naključju uvrščali ali med serijske ali med monografske publikacije. Na področju serijskih publikacij ISBD(CR) prinaša učinkovitejšo kontrolo, zmanjšuje število bibliografskih zapisov in predpisuje načine beleženja spremenjenih podatkov, kar njihove identifikacije ne zmanjšuje. Doseženo soglasje med tremi velikimi sistemi bo nedvomno olajšalo mednarodno iz- menjavo zapisov in omogočilo lažjo uporabo zapisov en- ega sistema za namene drugega sistema. Nekateri avtorji že zdaj govorijo o velikih denarnih prihrankih, ki nam jih prinaša pravilna uporaba novega standarda.[20] Kot so nas že naučile izkušnje s prejšnjimi standardi, so lahko pozitivni učinki vsakega standarda opazni samo, če je ta pravilno vpeljan v sistem. V ZDA je ta posto- pek vsaj na področju knjižničarskih priročnikov potekal koordinirano. Enako organiziranost opazimo na področju izobraževanja, ki se je v širšem obsegu začelo izvajati to leto. Zgleden primer je skrben fazni prestop na nove zapise, ki je upošteval množico že obstoječih zapisov, filozofijo OPAC-ov, pa tudi navade katalogizatorjev in uporabnikov, ki se ne morejo kar čez noč spremeniti. V kratkem pričakujemo slovenski prevod ISBD(CR) 4 , ki je šele prvi, vendar izjemno pomemben korak na poti k uvajanju novega koncepta. Naslednji koraki so negotovi. UNIMARC, na katerem je zasnovan format COMARC, ni dopolnjen z ustreznimi kodami. Pub- likacije, kot je LCRI, ki oblikuje knjižničarsko prakso in je knjižničarjem v veliko pomoč pri razumevanju strn- jenih pravil ISBD, žal nimamo. Odsotnost tega bi lahko nadomestili s primerno pripravljenimi izobraževalnimi programi in v ta namen ustrezno pripravljenim gradivom. Vsekakor nas pred uveljavljanjem ISBD(CR) v sistemu COBISS čaka še analiza dosedanje prakse katalogizacije integriranih virov ter oblikovanje predloga za vzdrževanje zapisov. Če bi hoteli vsaj nekoliko slediti postopkom iz prakse ZDA, nas čaka še veliko dela. Opraviti bi ga Gordana Popoviæ Boškoviæ, Biserka Fortuna: ISBD(CR), IZZIVI KATALOGIZACIJE VIROV V NADALJEVANJU