OZ 2003/2

M 83 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 2 Tako se besedilo počasi vrača v govor. S fiksiranjem pisave je med besedilom in zapisanim besedilom nastal razcep, ki ga danes poznamo na pravnem področju kot razcep med črko zakona in smislom zakona. Med njima je vedno potrebna interpretacija. Na literarnem področju je množica komentarjev nekih dokumentov dolgo pred- stavljala le izvedene dokumente, danes pa vemo, da so to samo druga besedila in da imajo samostojno literarno vrednost. Vsako branje je torej samostojno besedilo. Tako se vračamo k izvornemu stanju, ko je bilo končno besedilo, zapisano in objavljeno, le ena od variant. Vse druge variante sledijo besedilu kot nevidni sloji, ki še vedno vplivajo na branje ali pa ga pogojujejo. 6 3 Status posameznika je v družbi izrazito odvisen od končnih dokumentov. Taka je narava slehernega uradnega dokumenta, v katerega ne smemo posegati (Ne moremo menjati fotografije v potnem listu, če so nam v času njegove veljavnosti izpadli lasje.). A v mislih imam lit- erarna besedila, ki imajo več kot dokumentarno vrednost. Njihovo nastajanje ni izpolnjevanje obrazca, ampak pro- ces soobstoja in razvoja parcialnih besedil. Vendar velja le končno besedilo, od tod tudi skoraj nevrotičen odpor avtorjev do tega, da se objavljena besedila spreminjajo, kar je pravzaprav eno od nepisanih poklicnih pravil. S prejšnjimi stopnjami besedila se ukvarjajo besedilni nekrofili, ki odvržene ali neuporabljene kose sestavljajo v globinsko strukturo besedila. A s časom se tudi lov na koščke, ki so glede na besedilo čista trivialnost, estetizira. Po besedah Jakobsona se poetizira. 7 In je tudi izjemno zanimiv. Ta končni razpored posameznikov v družbi je statična predstava bodisi slojev bodisi strukture oblasti. Pisec besedila se mora socialno prebiti, se pravi, da mora zlo- miti odpor mreže, ki jo predstavlja oblastna organizacija. Da bi se besedilo bralo v šoli, ki je izrazito konzerva- tiven sistem, mora biti pisec podvržen vrsti postopkov in končni odobritvi šolskih oblasti. Če je literatura opustila princip končnega besedila, sta ga zdaj prevzeli šolska literarna doktrina in kulturna politika. Slednja je iz njega napravila kriterij konformnosti in političnostrankarskih elementov, denimo izjemna pokojnina, bralnina, reprezentančnost. 4 Posledice računalniškega prevrata so zajele literaturo tako, da se je v kratkem času digitalizirana oblika besedila uvel- javila kot privzeta oblika. To bistveno vpliva na podobo, ki jo lahko izberemo iz obstoječih dokumentov. Digitalizirana oblika je labilna. Nima tako trpežnih medijev, kot sta papir in črnilo. Ni služb, ki bi zbirale digitalizirane zapise. Ni tudi zavesti o tem, da predstavljajo digitalizirani zapisi enako bogastvo kot natisnjeni. Tudi ne gre le za besedila, Slika 1. Knjiga ZAMORC Matjaža Hanžka deli z elek- tronskim dokumentom neobstojnost in naključnost. Iz- delana je na nestabilnem termo papirju in v petih izvodih. Knjiga – dogodek torej. Ni zavedena v sistemu Cobiss. ampak za tisto, kar v literarno-zgodovinski cirkuški areni predstavlja blišč in smodnik: literarni stiki so postali po svoje nevidni. Mislim na tiste neformalne stike, ki zago- rijo in izginejo, spontane, v katerih je največ gradiva za raziskovanje. Ni več mogoče, da bi kdo zbiral korespon- denco (tudi elektronsko) in iz nje sestavljal popolna in znanstvena zbrana dela. Tudi v tem smislu se besedilo vrača v govor, saj izbrisana besedila preprosto izginjajo. Ko literarno besedilo najdemo, lahko samo domnevamo glede njegovega hagiografskega ozadja, a v rokah ni- mamo ničesar (slika 1). Metode raziskovanja besedil (Umberto Eco omenja temuro , gl. op. 3 in sliko 2) nas vračajo na neki način v predznanstveno obdobje. Vse bolj inspirativne postajajo paradigme mitološke, predreligiozne dobe. Videti je, da čas pisave proizvaja tudi parcialno dojemanje in parcialno mišljenje. Naslanja se na končne oblike, ki so le vidik obvladovanja, torej le del sveta. Preostanka si ni mogoče Marjan Pungartnik: VDOR ELEKTRONSKEGA DOKUMENTA V LITERATURO