OZ 2003/2

M T 87 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 2 strukturo kot revije nasploh in da mora biti kot doku- ment trajno dostopna v celoti. Za boljšo organizacijo sem uvedel tudi rubrike, kot so kronika, uredniška napotila, kolofon in indeks avtorjev. Šele s selitvijo na domači strežnik, tj. na SIOL, ki je cenovno sprejemljiv za društveno publikacijo, smo uvedli tudi okvirje. Ta toliko kritizirana oblika se mi zdi izjemno preprosta, logično čista in v osnovni rabi sprejemljiva za strani, ki temeljijo na besedilih. Pri tem bomo ostali do nadaljnjega. Seveda je s tehničnega vidika vabljivo vse tisto, kar danes ponujajo tako sofisticirani programi, kot jih ponujata na primer Microsoft in Macromedia. Razumljivo je, da re- vija mora slediti razvoju, vendar ne za vsako ceno. Kadar poskušam pogledati pod plašč kakšnemu dokumentu, ki je poln jave in javascript, me to bolj spominja na slabega krojača kakor na dokument. Že zaradi bralstva, za kat- erega listanje take revije predstavlja precejšen skok od tradicije, je bolje, da so dokumenti preprosti in jih tako različne čarovnije ne potisnejo v negotovost ali odbijejo. 12 Ali je revija v elektronski obliki berljiva enako kakor njen tiskani dvojček? Gre za kakovost branja. Nisem našel po- datkov o meritvah, ki bi mi potrdile dejstvo, da je zaradi nerodnega železja, ki ne more z nami vedno tja, koder z užitkom beremo, branje slabše, pa da zaslon ne more nadomestiti papirja, ki je prav tako kulturna vrednota sama zase ...Vse te sodbe so pod vplivom zgodnjih tehnoloških rešitev, ki so seveda v primerjavi s tiskom nekaj takega kot prvi odtisi proti ročnim prepisom ob izumu besedila. Lahko rečem iz lastne izkušnje, da dajem elektronski obliki zaradi fleksibilnosti, večji najdljivosti, hitrejši manipulaciji prednost, kadar gre za informativno branje. V mcluha- novski terminologiji je ta medij pač vroč. A še zdaleč se nisem odpovedal knjigam in tiskanim revijam. Nasprotno, zdi se mi, da je iskanje knjig dobilo z rastjo moje virtu- alne knjižnice nov zalet in da je prav najdljivost tista, ki omogoča višjo stopnjo izražanja v izboru knjig. Kakor nam je za hrbtom zrasla možnost “on demand publishing”, ob kateri se še danes pri nas marsikdo nasmiha, raste najbrž tudi tehnološka rešitev, ki bo omogočila tudi pogoje za kakovostno branje (najbrž v smeri holograma). Slika 3. Pesem ANTI-AMERIKA Boruta Hlupiča lahko beremo kot kozmogonijski model silnic (hiperteksta), številk in navideznosti (podobe). Gre za primer težko berljivega besedila z vidika običajnega bralca, zato ga estetiziramo in inter- pretiramo z drugim ključem. Marjan Pungartnik: VDOR ELEKTRONSKEGA DOKUMENTA V LITERATURO