OZ 2003/2

88 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 2 Tako je zastavljeno vprašanje pravzaprav odveč. Izenačimo domnevno slabšo berljivost elektronskega besedila s poškodovanim tiskom ali rokopisom, porumenelim papir- jem, bledo fotokopijo, težko berljivim rokopisom (slika 3), mikrofilmom, tiskom v gotici ali bohoričici ali v nenavadnih dialektalnih zapisih. Prav te neugodne okoliščine nas še bolj spodbujajo k estetizaciji besedila. Obstaja literarna šablona, ki jo uporabljajo množično, da najdejo star in komaj čitljiv rokopis in ga prebirajo s takšno pozornostjo, da izgubijo občutek za čas. 20 Vsako besedilo vstopa v subjektivni pro- stor bralca, ki se temu maksimalno prilagodi. Izgovor, da je nekaj slabo berljivo, pa poznamo tako pri lenih bralcih kot kritikih. 13 Vrnimo se še enkrat k reviji SRP. Revija SRP z bohoričico nazorno kaže, kako etnocentričen je računalniški svet. Kdor je bil navajen računalniške angleščine, še danes nemočen strmi v slovenske prevode, ki so včasih – potem ko se spreminjajo tudi meniji – prava uganka. Z Microsoftom me veže dolga diskusija o tem, zakaj niso izdelali slovarja ekvivalentov. Med njihovimi izrazi je zagotovo unikaten izraz Ozaljšane začetnice ( Drop caps ) – ko bi lahko imeli okrasne namesto zale oziroma zle, hudobne, iz česar beseda pravzaprav prihaja. Ali si predstavljate, da bi za lepo domačo stran rekli, da je zala? Zalo se nanaša pred- vsem na biološko lepoto, ki pa je po nekaterih pogledih zla in tudi ima skupni koren z zlom. Res je tudi bohoričica del slovenske tradicije, ki naj bi nas rešila nehvaležnih hačkov. Zlasti je to pomembno zdaj, ko se poskušajo Slovenci previdno ločiti od južnoslovanskih plemen in se tako rekoč prišiti na neko drugo poreklo. A slovenščina je utrpela v slovničarskih in abecedarskih reformah veliko škode prav na račun tega, da se je s poenostavitvami preveč oddaljila od svoje strukture, glede česar se lahko predvsem pritožuje po- etika, ki je zaradi poenostavitev izgubila zapis za kvalita- tivni značaj (kolikor ga je pač ostalo). Pisava ni le konvencionalni zapis. V to ga je spremenila sodobna šolska doktrina. Še v hebrejščini so karakterji (znaki) hkrati tudi doktrina, filozofija, kozmogonija. Nji- hove razlage namreč otroka že od malega seznanjajo z el- ementi filozofije, psihologije, literature in vere, zato imajo tudi imena – alef, bet, gimel … so na ozadju razlikujoči se značaji. Slovenska abeceda je zgolj instrumentalna. To pomeni, da se oddaljujemo od dojemanja jezika, saj je tako jezik degradiran v sredstvo, tudi sredstvo državnemoči, ki naj izraža neko uniformno resnico. Pa je dejansko ravno obrnjeno. Položaj posameznika opredeljuje tudi videnje sveta. Na tem sloni vsa literatura. Znaki po tem izročilu niso naključno izbrani in niso le označevalci glasov, temveč kultura za sebe. Me pa spominja SRP na težave, ki smo jih imeli na Geoci- ties s pisavami. Ali pa na nekdanjo prvo stran Mariborske knjižnice, ki je ponujala vrsto kodnih strani. Ves čar inter- neta in tudi programske opreme, ki je vse bolj pod vplivom njegovega razvoja, je v napredujoči diferenciaciji. 14 Kaj je torej danes Locutio on-line ? Izšlo je 17 številk, 21 kar nekako ustreza našim možnostim, časovnim in materialnim. Izhaja vsako četrtletje. V vsaki objavi vsaj 20 avtorjev, kar pomeni doslej vsaj 340 lit- erarnih objav. Pri tem je – in to je tudi vodilno načelo Mariborske literarne družbe, katere projekt je to – na- jpomembneje, da gre za avtorje, ki se nahajajo v coni med začetništvom in zaprtimi literarnimi revijami. Posebej so izpostavljeni avtorji s prvimi objavami. Revija postaja izhodišče za informiranje in če bi le bilo mogoče, bi se lahko razvila v literarni portal. Kakšna je odmevnost? Pri revijah je vedno tako, da je za začetek potrebna stalna skupina, da pa s časom postane institucija, h kateri se obrača neka statistična množica avtorjev. Čeprav je danes že kar nekaj stalnih publikacij (med drugim tudi Luwigana, ki jo urejuje Vladimir Gajšek 22 ), je njena prednost prav v tem, da sloni izrazito na besedilih in ne na uredniških stališčih. Tako postaja zanimiva za avtorje, ki se ne želijo uvrščati v to ali drugo skupino. Zdi se mi tudi, da smo našli prepoznavno barvo, obliko in tudi vsebino. Najbrž bi števec pokazal – glede na pogostnost gesla locutio – še kar soliden promet, vendar za nas to ni tako pomembno. Moj cilj – ob konsolidirani reviji, na kar še čakam – je tudi, da bi igrala vlogo v povezovanju glo- balnega slovenskega kulturnega prostora in vsakdanjega stika avtorjev z dogajanjem v Sloveniji. SKLEP Najbrž mora revija, ki se rojeva iz gibanja, v nekem trenutku prerasti v institucijo. Locutio on-line je bila na začetku osrednja okupacija skupine avtorjev, sčasoma pa se je umaknila drugim programom, ki so za društvo bistveni, tj. založništvu, izobraževanju in literarnim prireditvam. Med njimi se je uveljavila tudi ideja o tem, naj bi vsaka knjiga doživela tudi elektronsko izdajo. Predvsem pa mislim, da mora revija, ki je bila namenjena v prvi vrsti začetnikom in manj uveljavljenim avtorjem, da bi popularizirala internet in da “zaradi poezije ne bi sekali dreves”, prerasti v literarni portal. Marjan Pungartnik: VDOR ELEKTRONSKEGA DOKUMENTA V LITERATURO