OZ 2003/2

M T 89 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 2 Opombe 1 Po objavi Texem Zvonka Makovića (Tribuna 11, letnik XXII, 5. februarja 1973, 8–9) je začel objavljati še svoje (naslednja števila). Glej še Katalin Ladik: Ufo party v številki 1/2 12–13 1/2 . 2 Za predstavo o končnem stanju dokumenta nedvomno stoji predstava dokončne redakcije Biblije, na kateri je slonela moč in avtoriteta politične oblasti (manj kot duhovna, ki je vedno našla poti iz te zaprte posode, včasih za ceno življenja, včasih znotraj institucij kot njihova arkana praksa – prostozidarstvo, včasih kot odpadništvo). Danes je kakršna koli kulturološka raba Biblije brez dokumentov, ki so ostali zunaj katoliške verzije, jih pa vključujejo denimo protestant- ske, skorajda nesmiselna. 3 Umberto Eco: Hledaní dokonalého jazyka , Lidové noviny, Praga 2002, 33–35. 4 F. Prešeren: Pesem Nezakonska mati s ponovitvijo pesniške fraze “treba bilo” tolmačimo kot začetno in sklepno uokvirjanje kom- pozicije besedila. Sodobna literarna teorija vse bolj prehaja na jezik simbolne logike (gl. Zdenko Škreb – Ante Stamać: Uvod u književnost , Nakladni zavod Globus, Zagreb 1998). 5 F. Prešeren: Sonetni venec kot numerična struktura je izrazito nadbesedilen, saj sestavlja vodilni dokument Magistrale, nastopni verz vsakega od poddokumentov – sonetov. Temu se pridružuje še akrostih kot dodatna struktura. Toda ostali smo le na površini notarikona (metoda raziskovanja, po katerem iz začetnih črk v besedilu sestavljamo nove besede). 6 Roman Jakobson: Hölderlin. Klee. Brecht. Zur Wortkunst deier Gedichte. Eingeleitet und hrsg. von Elmar Holenstein. Frankfurt am Main 1976, tudi Ein Blick auf „Die Aussicht“ von Hölderlin, Selected Writings. Volume III, 388–446. 7 Karel Hynek Macha: Intimni dnevnik, uredil Miloš Pohorský (prolog in komentar), Český spisovatel, Praga 1993. Najbrž ima prav Jakobson zaslugo za pozornost do tega izjemnega dokumen- ta, ki je morda razkril pesnikovo nebrzdano romantično naravo, a pri tem samo utrdil njegov kult. (gl. Bohuslav Brouk: Machův kult, http://citanka.cz/brouk/mkult1-1.html ). 8 Friedrich Weinreb: Znamení života ( Buchstaben des Lebens), Češka krščanska akademija, Praga 1995. 9 Enega od najlepših izrazov najdemo v pesmi Peta Seegersa iz petdesetih let, ki je v šestdesetih postala svetovno znana v izvedbi Boba Dylana (in Marlene Dietrich): Where have all the flowers gone? Long time passing. Where have all the flowers gone? Long time ago. Where have all the flowers gone? The girls have picked them ev’ry one. Oh, when will you ever learn? Oh, when will you ever learn? 10 Ideja o vstajenju, ki jo je zastopal F. N. Fjodorovič, ruski mis- lec, ki ga s simpatijo omenja v knjigi Energija zablode Viktor Borisovič Šklovski. 11 The American Heritage Dictionary of the English Language: Fourth Edition.  2000 (http://www.bartleby.com/61/ ). 12 Prav tam. 13 Naj si mislimo o ZDA karkoli, tam je eden od konceptov založništva tudi publishing on demand . Trafford Publishing ( http://www.trafford.com/ ) ponuja svoje storitve z geslom “Your book, your way!”. Marzia Yudkin ( http://www.yudkin.com/de- mand.htm) pravi: “Last October (1999, opomba MP), after my agent returned from publishing’s annual international book fair in Frankfurt, I asked what the biggest buzz there was about. ‘These new machines that make it possible to print books one at a time in a couple of minutes,’ she replied. ‘Publishers are excited because they can use the technology to keep books in print indefinitely. But for authors, that means it could be harder to get their rights back. Books will never go out of print, but they may not really be available for bookstores, either. What counts as ‘out of print’ is going to become a battleground between publishers and authors’”. http://www.yudkin. com/demand.htm 14 Gre za zbirko Oglej, ki sem jo izdal v samozaložbi ob Evropskem mesecu kulture, ko je Marjan Šijanec napisal glasbo na istoimen- sko pesem in smo jo predstavili v prostorih Radia Slovenija 26. junija 1997. Izšla je v 30 izvodih. Natisnil sem jo na laserskem tiskalniku, tiskar pa je natisnil ovitek (ki bi ga danes tudi sam, pač zaradi izboljšane tehnike) in zvezal. Podobno sem storil z zbirko Mile Vlašić Gvozdić Ko je zemlja darove delila v letu 1996, za katero sodim, da se je tudi vizualno približala predstavi unikatne izdelave, v zadnjem času pa še z zbirko Fabula rasa Toneta Dodleka. 15 Zdravo bi bilo, če bi bil kriterij končnosti pisateljeva smrt. Šole bi seznanjale z živo literaturo (tako ali tako se ukvarjajo z mrtvo literaturo, z literaturo, ki je mrtvec v secirnici) v prostočasnih dejavnostih, kot živ interes in ne le izpolnjevanje dolžnosti. 16 V tej zvezi lahko povem zanimivo anekdoto. Ko sem v osemde- setih letih prevzemal uredništvo revije Dialogi, sem pred vrati našel za tričetrt metra visok kup neodprte pošte z literarnimi besedili. Iz njih sem izbral gradivo za 33 novih (Dialogi 8/1983, 12), ki je v uredništvu povzročilo žolčno razpravo o nižanju liter- arnih kriterijev. 17 Revija Locutio on-line ima spletni naslov http://www.kud-mld.si/ locutio. 18 Internet ima pretežno napredujočo zgodovino in le malo re- gresivne. To pomeni, da je vse staro inkorporirano v novem. Praktično nemogoče je dokazati to trditev. Eden od starejših navedkov je naslednji (Meiser I, 32,11f.): “Vorgänge in der Stimme beleuchtet sowie die Begriffe vox, lo- cutio und interpretatio voneinander abgegrenzt werden. Nach KII ist, etwas vereinfacht gesagt, jeder Stimmlaut, der mit irgendeiner Seelenregung in Zusammenhang steht, als vox zu bezeichnen. Auch Tierlaute zählen dazu. Ist eine vox artikuliert, so daß sie aus diskreten, schreibbaren Phonemen besteht, spricht man von einer locutio. Wenn nun eine locutio selbständig etwas bedeutet, ist sie eine interpretatio. KI hingegen stellt den Zusammenhang zwischen vox und interpretatio verkürzt dar, ohne die Zwischen- stufe locutio bzw. das offensichtliche Synonym oratio (‘Rede’) anzuführen: interpretatio est vox significativa per se ipsam aliquid significans” ( http://www.lrz-muenchen.de/~Notker/kom1.htm ). Marjan Pungartnik: VDOR ELEKTRONSKEGA DOKUMENTA V LITERATURO