OZ 2003/2

M 91 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 2 Emmett Erwin, Christian Kern: RADIOFREKVENÈNA IDENTIFIKACIJA ZA ZAGOTAVLJANJE VAROVANJA IN ... in so jih nato samo dopolnili (podobno kot pri zgodnjih računalniških programih). V tehnologiji tako obstajajo razlike, ki otežujejo odločitve. Lahko bi rekli, da je na eno in isto vprašanje več različnih odgovorov. V tem članku so razložene pomembne tehnične os- nove tehnologije RFID, vedno s poudarkom na nji- hovi relevantnosti za knjižnice. Poleg tega je nave- den tudi opis knjižničnih sistemov RFID, vključno z najpomembnejšimi sestavnimi deli. Kot primer je opisan sistem družbe Bibliotheca Inc., RFID Library Systems. Naveden je seznam tehničnih kriterijev, ki lahko služijo kot smernice za ovrednotenje knjižničnega sistema RFID. Nato sledi še kratko poročilo o eni od namestitev v Ev- ropi, in sicer v prvi univerzitetni knjižnici v Leuvnu v Belgiji. 2. TEHNOLOGIJA Sistem RFID vključuje dve enoti: transponder in čitalnik. Transponder je pritrjen na predmet ali na os- ebo, ki naj bi jo identificiral, čitalnik pa je večinoma stacionaren. Obe enoti imata anteno in čip, ki jima omogočata pošiljanje in sprejemanje radijskih valov MHz. Ta frekvenca je za sisteme RFID sprejeta po vsem svetu. Transponder nima baterije, energijo dobiva z indukcijo. To je pomembno, saj tak način omogoča dol- gotrajno uporabo. Ta lastnost je tudi tista, ki omogoča uporabo transponderja v knjigah in na drugih medijih. Za uporabo v knjižnicah so izdelali transponder v obliki nalepke RFID , ki vsebuje štiri elemente: čip, anteno na foliji, vse skupaj pa je prekrito s papirjem ali plastičnim materialom in s prevleko iz silicija. Čipe za nalepke RFID danes dobavljalo različne družbe, med njimi so Philips Semiconductors, Infineon, Texas In- struments itd. Med seboj se razlikujejo, tako imajo različno kapaciteto pomnilnika, velikost, v anteno (ali sklop) se vstavljajo na različne načine itd. Ti faktorji so za knjižnico pomembni s stališča učinkovitosti in uporabnosti v prihod- nosti. Čitalnik za uporabo v knjižnicah je različnih oblik. Sen- zorska vrata imajo dve stacionarni anteni z maksimalnim dosegom branja 90 cm, antena velikosti lista papirja deluje kot namizna antena, njen maksimalni doseg je približno 30 cm, prenosni žepni (inventurni) čitalnik pa Slika 1. Delovanje in sestava sistema RFID ter obdelavo podatkov, ki so skriti v signalu (slika 1). Čitalnik je povezan z računalnikom in priklopljen v električno omrežje. Signali se s transponderja pošiljajo s frekvenco 13,56 ima maksimalni doseg približno 10 cm. Čitalniki se med seboj ne razlikujejo samo glede maksimalnega dosega in velikosti, pač pa tudi glede hitrosti in količine oznak, ki jih lahko istočasno odčitajo.