OZ 2003/2

RAZGOVOR Dr. VINKO POTO^NIK OZ : Papež Janez Pavel II. je že leta 1989 spregovoril o cerkvi in računalniški kulturi. Je iz tega mogoče sklepati, da ima informacijska tehnologija pod vašo streho že polno domovin- sko pravico? Do nekaterih starejših medijev je bila namreč cerkev veliko bolj zadržana in je potrebovala precej časa, da jih je sprejela. Dr. Potočnik : Na vaše vprašanje odgovarjam pozitivno: sodobna informacijska tehnologija nima v delovanju Katoliške cerkve le polne domovinske pravice, marveč jo Cerkev vse- stransko uporablja. Dovolj je pomisliti na up- orabo tiska, radia, televizije, v zadnjem času pa na raznoliko prisotnost Cerkve na svetovnem spletu z milijoni informacij. V marsikaterih predelih Cerkve po svetu up- oraba računalnika in interneta sicer še močno zaostaja, vendar ne zaradi nasprotovanja, marveč zaradi finančnih razlogov. Te stvari namreč veliko stanejo. Poleg tega je za ko- ristno uporabo teh pripomočkov potrebna dovolj visoka raven znanja. Skratka, elektron- ski mediji predpostavljajo širok družbeni in tehnološki razvoj. Potrebno je imeti dovolj tehničnih pripomočkov (računalnikov, splet- nih povezav), pa tudi dovolj razširjeno kul- turo računalniške pismenosti. Samo meni računalnik in še posebej internet ne koristita mnogo, če ju ne uporabljajo tudi drugi. Dr. Vinko Potočnik je izredni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Po maturi na mariborski II. gimnaziji  je diplomiral iz teologije leta 1973, doktorat iz družbenih ved pa je zagovarjal leta 1980. Potočnikovo znanstveno in intelektualno angažiranje bi lahko opisali z dvema na prvi pogled nasprotujočima si težnjama: odpirati nove teme v družboslovju in teologiji ter skrbeti za ohranjanje spomina na pomembne slovenske teološke mislece in cerkvene dostojanstvenike. V resnici mu klicanje ljudi v spomin, kot so Krek, Janžekovič, Trstenjak, Krošl itd., ki so bili vsi značilno odprti do izzivov svojega časa, pomaga legitimirati teme, ki so dandanašnji v žarišču: • new age • religiozni obredi družbenega prehoda • sestavljanje raztreščenosti • poklicne etike • nova duhovna gibanja • religija v Vzhodni Evropi • uporaba interneta itd. Njegove objave so številne in jih  razen v slovenščini najdemo v nemškem, francoskem, italijanskem in angleškem jeziku. Dr. Potočnik je avtor študije o mariborski teološki knjižnici za obdobje 1859–1999 ter eden od najbolj vnetih zagovornikov njene tehnološke posodobitve, ki je zelo uspešna, tako da lahko govorimo o vzorčni knjižnici svojega področja.