OZ 2003/2

100 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 2 Papež je lahko poslal novi dokument po internetu šele tedaj, ko so bili uradi škofov in kardinalov opremljeni s tem pripomočkom. Papežev virtualni obisk v Rusiji se je lahko zgodil šele ob dovolj visoki ravni uporabe teh pripomočkov v ruski deželi. Cerkev veliko razmišlja tudi o splošnem, predvsem etičnem pomenu modernih množičnih medijev. To področje se zdi tako pomembno, da so papeži, vatikanske kongregacije in posebne cerkvene komisije od Gutenber- gove iznajdbe tiska (1464) do danes o njem pripravili nad 1500 listin. Ob času pohoda radia, televizije, filma je o tem spregovorila posebna papeževa okrožnica Miranda prorsus (1957). Drugi Vatikanski koncil je o množičnih  medijih izdal poseben dokument z naslovom Inter meri- fica (1963). Med najbolj pomembne cerkvene dokumente o sodobni komunikacijski kulturi pa sodi  Communio et progressio ( Skupnost in razvoj ), ki ga je pripravil papež Pavel VI. leta 1971 in še vedno velja za magno charto o sredstvih množičnega komuniciranja. Ob dvajseti obletnici tega dokumenta (1992) je sedanji papež pripravil novega, Aetatis nuove , v katerem pravi: “Svet, v katerem živimo, je pod tako odločujočim vplivom medijev, da morajo pastoralni delavci imeti najmanj dober vpogled v skupek vplivov, ki jih imajo nove tehnologije obveščanja na posameznika in na skup- nost.” V poslanici mladim sveta pa papež poudarja, da ni zadosti uporabljati medije samo za širjenje krščanskega sporočila, temveč je treba sporočilo integrirati v novo komunikacijsko kulturo. OZ : Kakšna je vaša primerjalna ocena o uporabi inter- neta v slovenski Katoliški cerkvi? Nekateri dosežki, kot je npr. program za pregledovanje Svetega pisma avtorja Mateja Nastrana, po mednarodnih ocenah kažejo visoko razvitost. Je Cerkvi raven splošne udomačenosti interneta v Sloveniji v vzpodbudo, ali morda že cokla za hitrejši razvoj? Dr. Potočnik : Sodim v prvo generacijo duhovnikov, ki so si v začetku osemdesetih let že oskrbeli osebne računalnike. Lahko rečem, da od tedaj med duhovni- ki opažam veliko zanimanja, odprtosti za ta novi pripomoček. Seveda tudi veliko pripravljenosti za učenje in uporabo. Vsak začetek je namreč zahteven. Najprej nam je seveda računalnik služil predvsem kot urejevalnik besedila. Veliko zadovoljstva smo čutili, da smo lahko korekture vnesli v besedilo brez ponovnega tipkanja (čistopisa). Veliko veselja nam je delala možnost vnašanja opomb pod črto. O tem smo izmenjevali izkušnje, znanje, seveda tudi besedila. Mnogi duhovniki so si uredili programe za pomoč v župnijski pisarni. Dokler ni prišlo do snovanja enotnega cerkvenopastoral- RAZGOVOR nega programa za vse župnije. Razvoj računalništva je pomenil veliko pomoč tudi pri pomembnem verskokulturnem projektu – prevajanju Svetega pisma. Mnogi prevajalci so se morali vzporedno učiti uporabe računalnika. Vsa stvar je tako dobro tekla, da so bibličnemu besedilu kmalu začeli dodajati razne iskalnike. In tako je bil napisan, kot sami omenjate, zelo posrečen slovenski program iskanja mest v besedilu Svetega pisma. Kolikor vem, je bil to eden prvih pro- gramov te vrste v svetu.  Seveda pa je vse zelo spremenil pojav in splošna raba interneta. Veliko duhovnikov, redovnikov in redovnic ga je začelo takoj uporabljati. Nastale so tudi razne delovne in iniciacijske skupine, ki so delale na aplikaciji tega sistema za cerkveno rabo. Danes imamo v Sloveniji za duhovnike razmeroma široko internetno ponudbo, od informacij do pripomočkov za njihovo poklicno pasto- ralno delo. Nedavno mi je slovenska redovnica pripovedovala, da traja zelo dolgo, preden dobi vrnjeno pošto iz slovenskih samostanov, povsem drugače pa je, če pošlje e-pošto. Ta izkušnja veliko pove. Seveda pa ima uporaba računalnika in interneta v cerkvenem delovanju svoje posebnosti in meje. Župnije namreč morajo še vedno pisati matične knjige (krstne, poročne, pogrebne) po starem, na “klasični” način. Lahko pa rečem, da smo sedaj v obdobju, ko mnoge župnije ustvarjajo svojo domačo stran in tako ponujajo svojim vernikom in drugim ogromno informacij in tudi možnost povratne komunikacije. Vstopite lahko v več cerkvenih klepetalnic. Tudi na spletnih straneh Katoliške cerkve na Slovenskem (http://www.rkc.si) je na voljo ogromno informacij in povezav. Osrednja cerkvena časopisa Družino in Ognjišče lahko berete na internetu. Mislim, da je Radio Ognjišče prva slovenska radijska postaja, ki jo je bilo mogoče prek interneta poslušati po vsem svetu. OZ : Kot sociolog se precej ukvarjate z vprašanji družbene stratifikacije, s poklici, delovno etiko, prostim časom in podobno. Zdi se, da informacijska tehnologija poglablja medgeneracijske razdalje. Po drugi strani pa brez nje ni mogoče več shajati. Ker sva iz iste generacije, vem, da la- hko o tem govoriva tudi iz osebne izkušnje. Kako olajšati ljudem vstop v informacijsko družbo? Dr. Potočnik : Rekel bi, da informacijska tehnologija velikokrat zmanjšuje razdalje med ljudmi, saj nam omogoča hitre in enostavne stike. Delno to velja tudi za ljudi različnih generacij. Je pa res, da mlade lahko ra-