OZ 2003/2

M T 101 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 2 zumemo kot novo internetno generacijo. Do interneta in drugih elektronskih komunikacijskih pripomočkov imajo drugačen odnos kot starejši, ker so se z njimi tako rekoč rodili. Mladi preprosto ne vedo, kakšen je bil svet brez računalnika in interneta, kako smo prej živeli in komu- nicirali. Skratka, nova generacija je drugačna. In (tudi) zaradi teh razlik se generacije med seboj težje spoznamo in razumemo. Paradoksno pa je, da internet in celotna moderna tehnologija komuniciranja, vključno z mobilno, veča razdalje tudi med ljudmi istih generacij. Nedavno mi je gospa, ki je po daljšem času prišla na obisk iz tujine, pripovedovala, kako se ljudje v njeni vasi v Beli krajini sploh več ne poznajo med seboj. Nekdaj so otroci komaj čakali, da so lahko po končani šoli, in sploh v prostem času prišli skupaj. Prek druženja  so drug o drugem ve- deli tako rekoč vse. Danes ždijo pred ekrani in “srfajo”, izgubljeni v internetnih širjavah. Še slabše pa je, če/ko postanejo zasvojeni z neštetimi igricami, ki jih ponuja ta barviti svet svetovnega spleta. Gotovo vedo veliko več kot prejšnje generacije, med seboj pa so si tujci. Tako me ob misli na internet in druge tehnološke pri- dobitve obdajajo nasprotujoča si občutja: po eni strani me ta svet fascinira, saj mi ponuja ogromno možnosti komuniciranja z veliko ljudmi po vsem svetu. Po drugi strani pa opažam tudi negativne posledice, saj prinaša v naše življenje več osamljenosti, individualizma, čustvene otopelosti, zmanjšano mero empatije, socialnosti, med- sebojne opore. Znanstveniki, ki opozarjajo na nove ob- like povezav in pripadnosti, v okvirih novih virtualnih skupnosti, ki jih elektronsko komuniciranje omogoča, me zaenkrat še niso prepričali, saj te skupnosti resnično zaživijo šele tedaj, ko se ti ljudje realno srečajo.  OZ : Svetovni splet omogoča, da s svojimi stališči s pre- prostim klikom seznanimo vesoljni svet. To je očitno prevelika skušnjava in na internetu je ogromno takih vsebin, za katere bi bilo bolje, če bi jih avtorji ohranili zase. Odnos svobode in odgovornosti je zelo zaostren in potreba po informacijski etiki je velika. Dr. Potočnik : Večkrat imam občutek, da je internet kot velikanski trg sveta – moderna agora – posebej pripravno mesto za ekshibicioniste, miselne, besedne in vse druge. Pravijo, da tri četrtine svetovnega spleta zavzemata por- nografija in erotika. Sprašujem se, zakaj v tako ogrom- nem obsegu, pa ne pridem do drugačnega odgovora, kot je tale: nekdo mora imeti od tega korist. Očitno je mogoče na ta način služiti. Bolj ko premišljujemo, bolj postaja očitno, da večino svetovnega spleta deluje po logiki profita oziroma trga. Na tem trgu se pojavlja vse, kar gre v promet. Sicer je RAZGOVOR tudi veliko drugačnega (altruističnega, voluntarističnega, duhovnega, religioznega), vendar se to kar nekako izgubi v poplavi vsebin, ki človeka ne humanizirajo, ne ple- menitijo in dvigajo. Strokovnjaki govorijo o komercial- izaciji vseh področij življenja, tudi intimnega. Tako svetovni splet na neki način kolonializira celoten svet. Zdi se, da ga z lahkoto osvaja. Bolj ko nas osvoji in podjarmi, za večji uspeh si šteje. Zato se z vami v celoti strinjam, da postaja etično vprašanje vedno bolj ključnega pomena. Gre za našo os- ebno etično držo do te raznolike internetne ponudbe. Pri tem gre za zahtevno vzgojno vprašanje, ki se ne tiče samo mladih, marveč vseh. Gre pa tudi za določeno regulacijo internetnega trga, do katere bo, na neki način, verjetno moralo priti. OZ : Internet je tesno povezan z globalizacijskimi procesi in verjetno predstavlja njihovo vzpodbudnejšo plat. Ljudje se ga vseeno bojijo kot narasle vode, v kateri se bodo utopili – izgubili svojo identiteto – bodisi kot posamezniki ali kot narodi. Vi lahko na pojav pogledate s stališča institucije, ki je ekumenska in že stoletja komunicira globalno. Ali so lokalne identitete v novih razmerah res tako ogrožene? Dr. Potočnik : Vprašanje identitete postaja v sodobnem svetu eno izmed najbolj perečih vprašanj. O tej tematiki teče nešteto socioloških, psiholoških, filozofskih in tudi teoloških raziskav. Literatura o problematiki identitete postaja že nepregledna. Očitno je sodobni človek v tem modernem svetu, ki po eni strani postaja vedno manjši – le svetovna vas – vedno bolj izgubljen. Kot da bi bil za človeka prevelik, preveč prostran. Saj tudi je, ker nima več nikakršnih mej. Pri tem ne mislim na politične meje, teh je še preveč. Pomembne so tudi druge meje: psihološke, etične, skratka človeške, ker smo ljudje pač samo ljudje, s svojimi človeškimi mejami in omejitvami. Internet ne pozna in ne priznava meja. Nikakršnih, kot smo videli. Marsikaj tega prihaja tudi v sodoben način vzgoje. Da ne bo nesporazuma, nisem proti svobodi. Ven- dar sem za svobodo po človekovi meri, za dobro človeka. Odsotnost vsakršnih usmeritev in vrednot še ne pomeni svobode za vse. Prevelikokrat vodi v samovoljo, posebej močnejših, ki si takšno svobodo lahko privoščijo na račun šibkejših članov družbe. OZ : Na spletni strani http://www.rkc.si/ sem našel zelo pohvalno oceno o Cobissu. Mariborska teološka knjižnica je naša dolgoletna članica in pri tem vaša vloga ni nepomembna. Kako ste sami zadovoljni s slovenskim knjižničnim sistemom ter z informacijsko podporo pri vašem strokovnem delu nasploh in kako na vse to nava- jate svoje študente?