OZ 2003/2

M 107 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 2 (Pridobljeno 22. 5. 2003 s svetovnega spleta http://www.slis.indiana.edu/faculty/kling/cc/CON- TROV2.html.) Le nekaj dni pred tem, ko bi ga lahko na Ifipovem ses- tanku tudi osebno spoznal, je prišlo žalostno sporočilo, da je 15. maja Rob Kling pri 58 letih umrl. Nenaden odhod očeta socialne informatike je pretresljiv in pomeni ve- likansko izgubo. Njegov najbližji sodelavec Blaise Cro- nin ga je imel preprosto za najbolj pametnega človeka, kar jih je kdaj srečal, nalezljivo radovednega, sproščeno resnega, ostrega kot britev, a velikodušnega in čudovito odprtega. Na Indiano je prišel iz Columbie, preko Stan- forda, Wisconsina in Irvina, vendar ga je že mnogo let pred tem za svojega vzela celotna svetovna raziskovalna skupnost, ki jo zanima razmerje med informacijsko tehnologijo in družbo. Po tem neznansko širokem polju se je Rob Kling gibal suvereno in za seboj puščal plodne brazde. Mnogi se niso mogli dovolj načuditi, kako je mogoče toliko vedeti o tolikih stvareh. Klingov kompendij Computerization and controversy , v katerega je vključil prispevke nekaj desetin avtorjev, je označil začetek novega raziskovalnega področja, ki ga je sam poimenoval socialna informatika. V to smer je kre- nil že v zgodnjih sedemdesetih, a šele v devetdesetih je povezal vse niti v novo celoto. Še prej pa si je nabral dos- ti raziskovalnih izkušenj o tem, kako se kompleksni infor- macijski sistemi in ekspertni sistemi integrirajo v socialno življenje organizacije. To je preverjal pri lokalnih skup- nostih, zavarovalnih družbah, v farmacevtski industriji, v tovarnah visoke tehnologije itd. Nastale so tako raznolike knjige, kot so npr.: Computers and politics – high tech- nology in american local governments ali PostSuburban California . Leta 1991 pa je v San Diegu pri Academii Press prvič izšla knjiga Computerization and controversy , ki jo je v novih izdajah dopolnjeval in spreminjal. Poleg Centra za socialno informatiko v Indiani (Center for social informatics), ki ga je ustanovil in vodil, so bili njegovih raziskovalnih dosežkov deležni znanstveni časopisi, kot npr.: The Information Society (ki ga je sam urejal), Social Science Computer Review , Computers and Society , Information Technology and People itd. Rob Kling je imel navado se skromno izmikati avtorstvu socialne informatike in je opisoval njene začetke, ki se skrivajo pod drugimi imeni: računalniki in družba, socialni vplivi računalnikov, vedenjski informacijski sistemi ipd. O vsem tem se je pisalo že v sedemdesetih, v osemdesetih pa se je pridružila še tematika računalniško podprtih komunikacij znotraj organizacij. Internet je v de- vetdesetih letih  spekter pojavov, ki jih mora obdelati so- cialna informatika, razširil do silnih razsežnosti. Socialna informatika se je izkazala za zelo kompleksno vedo, zelo drugačno od razširjenega anekdotskega obravnavanja težav z uporabniki informacijske tehnologije. Prikaz knjige Computerization and controversy je moj skromen poklon človeku, pri katerem sem mnoga leta odkrival, kaj je možno početi in kaj naj jaz sam počnem v informatiki. Poleg tega nam bo  v pomoč pri vzpostav- ljanju socialne dimenzije v slovenski informatiki, ki je boleče odsotna. 1 Da je računalnik za večino ljudi tehnika, ni presenetljivo, čeprav se v resnici do njega obnašajo kot do krokodila. Ampak tako je bilo tudi z nekdanjimi velikimi iznajdbami in socialne posledice so prodrle v zavest vselej z večjo ali manjšo zamudo. Računalniki spreminjajo veliko stvari v našem življenju, najpomembneje pa je naslednje: • računalnik se je uveljavil na prevladujočem deležu delovnih mest in za večino zaposlenih se je delovno okolje s tem bistveno spremenilo, pretežno v smeri višje kakovosti; • sprememba v naravi dela je tako globoka, da sega v družbeno stratifikacijo in še do nedavnega močan ter nenadomestljiv delavski razred čaka negotova in težka usoda; • računalnik je prevzel odgovornost za elementarno človekovo varnost v skoraj vseh najbolj tveganih pro- cesih, kot so promet, medicina, finančne transakcije ipd.; • stanje demokracije je v veliki meri odvisno od tega, ali računalnik uporabimo kot sredstvo najširše par- (Rob Kling) COMPUTERIZATION AND CONTROVERSY: VALUE CONFLICTS AND SOCIAL CHOICES