OZ 2003/2

UVODNIK Vsakič, ko državno krmilo prevzamejo novi ljudje ali ko vlada najavi spremembo svoje politike, nastopijo težavni časi za vse dolgoročne in kompleksne družbene projekte, med kakršne spada tudi COBISS. Informacijska infrastruktura je takšne vrste dejavnost, ki na strani države predpostavlja jasen načrt in stabilno podporo. Slovenija se sicer naglo vzpenja na primerjalnih lestvicah uporabe informacijske tehnologije in interneta, vendar predvsem po zaslugi takšne uporabe na individualni ravni. Ljudje so hitro dojeli, kam gre razvoj in temu prilagodili svoje prioritete. Računalnik in in- ternet sta se udomačila v znatno večjem deležu gospodinjstev in organizacij, kot bi lahko sklepali po njihovi premožnosti. Toliko bolj so zato kritični, če država temu ne sledi in se pretirano obotav- lja glede zagotavljanja pogojev za informatizacijo. Slovenija ima tako konceptualne kot operativne težave z informatizacijo. Računalniški tolar, min- istrstvo za informacijsko družbo in “laptopizacija” vladnih sej jih niso razrešili. Nastajajo zato, ker ni jasnega dolgoročnega načrta, kako bo država usvojila novo tehnologijo, ki je tako odločilna za prehod na višjo razvojno raven. Ugovor proti takšni trditvi bi se lahko skliceval na Strategijo Republike Slovenije v informacijski družbi , ki jo je letošnjo pomlad sprejela vlada. Kot je za take dokumente v svetu značilno, jih je treba začeti z dnem sprejetja dopolnjevati in spreminjati, toda v našem primeru je še veliko bolj potrebno oceniti, ali ga ministrstva v svoji dnevni politiki kakor koli upoštevajo in izvajajo. V IZUM-u smo vsekakor pričakovali, da bo Strategija vzpodbudila splošno spoznanje o dolgoročnem razvojnem pomenu informacijskih sistemov in servisov, ki jih razvijamo in vzdržujemo. S takšnim motivom smo tudi razpravljali o dokumentu na lanski konferenci CO- BISS/SICRIS. Na našo zaprepadenost pa se dogaja prav nasprotno, da Strategijo spremljajo nepremišljeni oblastni poizkusi razvrednotenja in finančnega spodkopavanja COBISS-a in SI- CRIS-a. Žal ne moremo neposredno citirati Strategije glede vloge in pomena našega knjižničnega informacijskega sistema, ki je najstarejša in najbolj razširjena mrežna aplikacija v državi, ker se predlagateljem ni zdel omembe vreden. Lahko pa se sklicujemo na eEurope + 2003 , kjer takega bistvenega elementa informacijske družbe seveda niso preskočili. Knjižnice so razumljivo tudi v eEurope 2005 navedene kot prvi pogoj za e-učenje. Ko bo treba prihodnje leto že znotraj EU prim- erjati dosežke pri prehodu v informacijsko družbo, bo COBISS pač doživel slovenski “aha!” in morda še začudenje, kako smo to sploh spravili skupaj. Vendar se dotlej lahko še marsikaj zgodi, ker oblast očitno ni izbirčna, ko skuša zamašiti proračunsko luknjo. Pa informacijska strategija gor ali dol! Franci Pivec Popravek Našim bralcem se opravičujemo, ker se je v prejšnji številki pri članku Matjaža Zalokarja in Janka Žigarta Priprava dvojezičnega Splošnega geslovnika COBISS.SI – prva faza zgodila neljuba napa- ka, ko se je pri pripravi za tisk porušila hierarhija podnaslovov in grafični prikazi, kar vpliva na razumljivost besedila. Prosimo, da kot pravilno obliko članka upoštevate elektronsko verzijo (http://home.izum.si/cobiss/oz/) . Odgovorni urednik