OZ 2003/2

M T 111 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 2 8 Informatiki prihajajo pri svojem delu neprestano v situ- acije, ko lahko prispevajo boljše ali slabše rešitve in povzročijo dobro ali zlo. Pravne obveznosti pri tem nikoli ne dohajajo etičnih opredelitev. V etičnih premišljanjih najdejo informatiki največ podlag v univerzalistični etični teoriji (Kant), v konsekvencionalističnih etičnih teorijah (Mill, Bentham), predvsem pa v teoriji častne družbe (John Rawls). Slednja se manj posveča individualnim de- janjem in je bolj pozorna do narave socialnih aranžmajev – ne iščimo vsak svojega etičnega kompasa, ampak se potrudimo za prevlado razumnosti in strpnosti v družbi. Poklicni etični kodeksi imajo omejen domet – nastali so v poklicih, ki so organizirani kot gilde ali cehi in temeljijo na vključevanju/izključevanju članov. Nekateri poklici še vedno delujejo na tak način (advokati, zdravniki ...) in v teh primerih so kodeksi smiselni, sicer pa predstavljajo le neobvezne nauke. Tudi v informacijski dejavnosti je kup kodeksov, ki nimajo želenega vpliva na dogajanje. Vzor bi morali biti največji igralci v tej sferi, ki pa skrbijo predvsem za hiter razvoj, kar jih sili v brezkompromisna, predrzna in agresivna ravnanja ( macho management ), pri katerem etika ni ravno v ospredju. V sklepu moram opozoriti na dragoceno tematsko biblio- grafijo, ki spremlja vsako poglavje knjige, saj imamo s tem v rokah res vse potrebno za popotovanje v socialno informatiko. Nekaj zelo podobnega je leta 1970 naredil Tefko Saracevic s kompilacijo Introduction to informa- tion science , ki je prav tako uvedla novo znanstveno disciplino. Franci Pivec