OZ 2003/4

170 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 4 Jaques Berleur: POKLICNA DEONTOLOGIJA, SAMOUREJANJE IN ETIKA V INFORMACIJSKI DRUŽBI Vsebina Kodeksi, ki temeljijo na splošnih načelih, ostajajo dokaj nejasni, vendar imajo deontološko vsebino; nekateri so precej normativni (zapovedi). Vključujejo lahko korek- tnost (npr. pravila netikete). Pozivajo k spoštovanju dru- gih in njihovega dela. Lahko torej veljajo za del tradicije poklicne etike ali poštenega vedênja. Po drugi strani pa jih skorajda ni možno uveljaviti, saj ne obstajata niti orga- nizacijska struktura niti postopek za njihovo uveljavljanje in ‘‘uzakonitev’’. Lahko bi rekli, da je njihova vloga bolj omejena na dajanje pobude. Proučevanje kodeksov evropskega združenja EuroISPA (zajeli smo 8 kodeksov) kaže na najmanj 4 sklope vsebin, ki so tako zanimive, da se pojavljajo večkrat; navajamo jih v nadaljevanju. Nedavni projekt Evropske komisije je potrdil našo analizo [COCON, 2002]: • ‘‘nelegalni material’’ (otroška pornografija, propagira- nje rasizma …), potreba po zaščiti mladostnikov pred- vsem pred tistimi, ki izkoriščajo njihovo zaupljivost in zavzetost za sodelovanje na vročih linijah; vendar pa obenem poudarjajo tudi svojo nezmožnost spremlja- nja in nadziranja njihove celotne vsebine (osemkrat); • zaščita podatkov, zaupnost, zaupnost e-pošte (sedem- krat); • spodobnost, nenasilje, nobenega sovraštva ali krutosti, nobene spodbude za zagrešitev kriminalnega dejanja, nobenega razpečevanja propagandnega materiala za nezakonite organizacije, spoštovanje in skrb za člo- vekovo dostojanstvo, nobene etične ali verske diskri- minacije na podlagi prikrajšanosti ali izraženih idej (štirikrat); • pošteno trgovanje, spodobno ravnanje s strankami, dajanje jasnih informacij, navajanje točnih cen itd.; v enem od kodeksov je bilo navedeno, da se obvezujejo, da se ne bodo ukvarjali z nelegalno trgovino (trikrat)! Pričakovali bi, da bodo področni kodeksi vsebovali bolj specifična določila. Samourejanje naj bi pač omogočalo izražanje predvidevanj ali dopolnil, ki jih ni bilo mogoče vključiti v zakone. Jasno se pokaže bolj pogodben značaj teh kodeksov in vztrajanje, da se praksa izvaja v skladu s poklicnimi načeli. Deontološka določila so postala ‘‘po- goji storitev’’. Tako npr. etični kodeks koalicije Internet Health Care Coalition (Internetna koalicija za varovanje zdravja, IHCC) zahteva nepristranost in zanesljivost, kakovostne informacije, proizvode, storitve, najboljše poslovne navade (poudarek avtorja), najvišja načela stro- kovnjakov za varovanje zdravja [IHCC, 2000]. V svetu online založništva Francoska listina potrjuje običajna pravila poklica; vendar pa se tudi ukvarja s podrobnostmi, kot npr. s številom odstavkov, ki jih je mogoče citirati v skladu z načeli poštenega poslovanja, ne da bi bili obtože- ni plagiatorstva, ali s specifičnimi pravili, ki se nanašajo na online ustvarjene povezave (npr. povezave so brezpo- gojno odobrene, če odprejo novo okno pregledovalnika) … [Edition, 2000]. Na področju e-trgovine pa ‘‘vzorčni kodeks za vedênje v e-trgovini’’, ki ga predlaga Platforma za e-trgovino Nizo- zemske (Electronic Commerce Platform Nederland, ECP- NL), ponuja tipična določila dobrih poslovnih navad, se pravi: zanesljivost navedenih informacij, zanesljivost sistemov in organizacij, zanesljivost elektronskih pod- pisov, preglednost komunikacije, zaupnost, spoštovanje intelektualne lastnine … Ta kodeks pa je zdaj izginil s spletnih strani ECP-NL-ja. Forum Evropske komisije eConfidence Forum , ki je za- čel delovati v začetku leta 2000, se tudi zdi neaktiven [eConfidence, 2001]. Na podlagi tega foruma so nastali naslednji dokumenti: Splošna načela za generične kodek- se o navadah pri prodaji blaga in storitev kupcem preko interneta (General principles for generic codes of practice for the sale of goods and services to consumers on the Internet), Specifične smernice za razlago splošnih načel (Specific Guidelines for the interpretation of the general Principles), Vodilna načela za organe za odobritev in spremljanje (Guiding principles for approval and monito- ring bodies) ter Opcije za odobritev in spremljanje (Opti- ons for Approval and Monitoring). Precej bolj aktiven je Global Business Dialogue on Elec- tronic Commerce 7 (GBDe); že od leta 1999 vsako leto organizira srečanje na vrhu. Vsakokrat izdajo priporočila. Na zadnjih srečanjih (Tokio, 2001; Bruselj, 2002) je bilo govora o zaupanju potrošnikov, konvergenci, varnosti v kibernetnem prostoru, digitalnih mostovih, e-vladi, pra- vici do intelektualne lastnine, plačilih preko interneta, obdavčenju in trgovini/WTO 8 [GBDe, 2002]. GBDe ima tudi Izjavo o etiki v kibernetnem prostoru (Cyber Ethics Statement), ki se nanaša na vprašanja, povezana z razšir- jenostjo neetičnega materiala, npr. otroške pornografije, materiala antisemitične ali ksenofobične vsebine, pri čemer pa popolnoma ščiti tudi pravice do svobode govora in izražanja pa tudi umetniško in novinarsko svobodo (formulacija zgoraj navedene izjave) [Cyberethics, 2001]! Priporočila z vrha v Bruslju 2002 pa dodajajo novo po- glavje, ki poudarja do zdaj osamljeno trditev, da je potre- ben boj proti škodljivi vsebini na internetu. Pripombe Ob pregledovanju področnih instrumentov za samo- urejanje postaja očitno, da je v bolj specializiranih do- kumentih skrb za etiko manj izrazita, bolj izrazite pa postajajo trditve, ki imajo značaj pogodbenih določil. Eden takih primerov je npr. trditev v etičnem kodeksu

RkJQdWJsaXNoZXIy MTAxMzI5