OZ 2003/4

M 179 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 4 Aljoša Nikl: USTVARJANJE ORGANIZACIJSKEGA ZNANJA IN LJUDJE Ločen model kariere za to skupino “podjetnikov” bo pozitivno vplival na celotno organizacijo, saj bo omogočil precejšnje povečanje trenutne izvedbe (implementacije) ustvarjanja znanja. Za te projektne vodje je treba pripraviti drugačen, bolj pozitiven kriterij za ocenjevanje njihovega dela, saj tradicionalna kaznovalna metoda pri ocenjevanju dela ni primerna za inženirje znanja, ki so obremenjeni z ustvarjanjem novosti. Isti kriterij ocenjevanja je treba uporabiti tudi pri vseh članih tima znanja. Člani tima znanja morajo biti ocenjevani bolj pozitivno (npr. kakšno je njihovo prizadevanje pri delu ipd.). Dovoljeno naj jim bo delati “pomembne napake”, iz katerih se lahko tudi nekaj naučijo, in naj bodo spodbujani za pridobivanje čim več originalnih izkušenj. Člani tima znanja naj bodo pooblaščeni za izvajanje inovativnih projektov brez nepotrebnega strahu pred kaznovanjem zaradi napak. Pooblaščeni naj bodo za to, da v projekt vključijo kogar koli v organizaciji in da ob podpori najvišjega vodstva (pooblastila, finančno zaledje) izvedejo projekt do konca. V današnjih organizacijah pa primanjkuje ljudi (organizacijskih vlog) 11 v procesu ustvarjanja znanja, ki so kvalificirani za sestavljanje in strukturiranje znanja organizacije v informacijski sistem (katalogiziranje, bibliotekarstvo, intranet, ekstranet itd.) 12 . Zato morajo organizacije zaposliti ljudi, ki bodo prenesli znanje od tistih, ki ga imajo, v strukturirano obliko. Pri tem bodo delovali kot uredniki, da bodo s skrbnim in premišljenim izločanjem (abstrakcija) in indeksiranjem zagotovili kakovost konteksta oziroma prostora znanja [8]. Prav tako morajo takšno znanje tudi vzdrževati, izpopolnjevati in izboljševati. Najprimernejša formalna izobrazba, ki ponuja tovrstne spretnosti, je izobrazba iz bibliotekarstva. Bibliotekarji ali knjižničarji so najpogosteje kvalificirani za izvajanje dokumentacijskega menedžmenta. Izšolani knjižničarji imajo kar nekaj strokovnega znanja, spretnosti in veščin, ki so zahtevane za strokovnjake in specialiste (menedžmenta) znanja 13 . Knjižničarji morajo imeti aktivno vlogo samozavestnih in jasnih informacijskih svetovalcev (konzultantov), ki svetujejo najvišjemu vodstvu in vsem drugim zaposlenim. Pri tem morajo biti računalniško pismeni; znati morajo uporabljati informacijsko tehnologijo in tako zagotavljati naslednje funkcije: kritično opazovanje okolja 14 (organizacije), zbiranje, izbiranje in razvijanje informacij, pomoč zaposlenim pri iskanju znanja, napovedovanje ali predvidevanje zahtev ali potreb po (novem) znanju, vrednotenje in merjenje kakovosti in stroškovne učinkovitosti ter distribucije in prenosa znanja po celotni organizaciji. Pri tem je zelo pomembno, da imajo bibliotekarji pri uporabi informacijske tehnologije ( groupware , videokonferenčni sistemi itd.) vlogo moderatorjev. Uporaba informacijske tehnologije je namreč socialna in poslovna aktivnost. Učinkovita in uspešna uporaba tehnologije potrebuje aktivno soudeležbo različnih ljudi. Pri tem imajo moderatorji ključno vlogo. Groupware tehnologija spodbuja prost pretok razmišljanja in idej, pri tem pa dajanja znanja ne omejuje samo na obliko strukturiranih podatkovnih baz. Vloga moderatorja bo zagotovila učinkovit in uspešen razvoj znanja v videokonferenčnih računalniških sistemih. 3.1 Kategorije tima znanja Vsak v organizaciji ustvarjanja znanja je ustvarjalec zna- nja. Ustvarjanje novega znanja je rezultat dinamičnega medsebojnega delovanja med praktiki, inženirji in funkci- onarji znanja. Z imenom tim ustvarjanja znanja zajame- mo vse tiste posameznike v organizaciji oziroma zaposle- ne, ki sodelujejo pri ustvarjanju znanja. Tim ustvarjanja znanja je sestavljen iz: • praktikov znanja (zaposleni na izvajalski ravni in linijski/operativni menedžerji), • inženirjev znanja (menedžerji na srednji ravni organi- zacije), • funkcionarjev znanja (najvišje vodstvo). V timu ustvarjanja znanja so ljudje, ki uporabljajo svoje glave in svoje roke. Praktiki znanja 15 so odgovorni za vsakodnevno akumuliranje, ustvarjanje in posodabljanje implicitnega in eksplicitnega znanja, pri čemer delujejo kot “sprehajalni arhiv”. Praktiki znanja so vsak dan v neprestanem in neposrednem stiku z okoljem, v katerem organizacija dela, ter izvajajo intelektualno in fizično delo. Danes se vsebina in količina intelektualnega dela povečuje, količina fizičnega pa zmanjšuje. Praktiki znanja pridobivajo najnovejše informacije o razvoju tržišč, tehnologije in konkurence. Delijo se na “upravljalce oziroma operaterje znanja”, ki se večinoma soočajo z implicitnim znanjem v obliki spretnosti na osnovi pridobljenih izkušenj, in “specialiste znanja”, ki se prvenstveno soočajo z eksplicitnim znanjem, ki je v obliki tehničnih, znanstvenih in drugih merljivih kvantitativnih podatkov. Praktiki znanja upravljajo znanje v okviru svojih del in nalog. Ker ima potrebne ekspertize redkokdaj samo en posameznik, morajo vsi praktiki znanja delati v timu, da bo delo uspešno opravljeno. Inženirji znanja so odgovorni za pretvorbo implicitnega znanja v eksplicitno in obratno; tako pospešujejo štiri načine pretvorbe znanja. Funkcionarji znanja so odgovorni za upravljanje celotnega procesa ustvarjanja znanja na ravni celotne organizacije.