OZ 2003/4

M 195 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 4 POROČILO pomena za izredne študente. Uspehi v primerjavi s kla- sičnim izobraževanjem so presenetljivo boljši in kmalu bodo začeli še jezikovna in računalniška izobraževanja. V bodoče so si zastavili cilje: razvijati informacijske in pedagoške principe ter razviti interaktivna gradiva. Pomembnost konference sta s svojo prisotnostjo in po- zdravnim govorom počastila še minister Ministrstva za informacijsko družbo (v nadaljevanju MID) dr. Pavel Gantar in državna sekretarka Ministrstva za šolstvo, zna- nost in šport (v nadaljevanju MŠZŠ) dr. Lučka Lorber. Pavel Gantar je povedal, da je vseživljenjsko izobraže- vanje nuja, saj brez znanja informacijska družba sploh ni možna. Orisal je trenutno stanje na področju internetnih povezav v Sloveniji. Cilj države je povečati vse življenj- sko izobraževanje (v Sloveniji se manj kot 1/3 odraslih vključuje v dodatna izobraževanja). Medtem ko MŠZŠ skrbi za ustrezno opremljenost šol z informacijsko teh- nologijo, MID skrbi za kvaliteten dostop do interneta in uvajanje e-šol v vse kraje. Do leta 2005 bo potekala ak- cija širokopasovnih povezav do interneta v vseh srednjih in osnovnih šolah. Cilji in strategije informacijske družbe so: • uporaba informacijske tehnologije v ustanovah, • izobraževanje učiteljev za informacijsko-komunika- cijsko tehnologijo (učenci se učijo hitreje kot učitelji), • omogočanje dostopa do informacijske družbe (cilj MID-a). V zaključku je povedal, da se vlada zaveda pomena zna- nja in da je potrebno uporabljati nove poti za dosego novega znanja (internet in novo tehnologijo) ter zagotovi- ti državljanom čim boljšo izobrazbo. Sledil je kratek prispevek Gilly Salmon . V uvodu je na kratko še enkrat predstavila univerzo Open University Business School, nato pa govorila o štirih scenarijih, ki naj bi bili eden od načinov, kako podpreti raziskovanje vedno bolj zapletenega in negotovega e-učečega se sveta. Scenariji opisno napovedujejo bodočo perspektivo orga- nizacije ali ustanove, pri tem pa ne gre za napovedovanje prihodnosti temveč za pregledovanje/tehtanje možnosti. Diplome prvi generaciji diplomantom študija na daljavo v Sloveniji (program poslovni sekretar) je podelila državna sekretarka Lučka Lorber in podelitev zaključila z misli- jo: “Stalno učenje pomeni notranjo rast posameznika”. Vsi so pohvalili direktorico Dobe za izredne uspehe na področju izobraževanja v Sloveniji. Sledili so kratki strokovni referati po posameznih temat- skih sklopih. Novi pedagoški pristopi v izobraževanju Franci Pivec (IZUM Maribor) je v prispevku z naslovom Učenje v družbi znanja povedal, da smo na prelomni toč- ki prehoda v informacijsko družbo in zato je neobhoden prehod od paradigme poučevanja k paradigmi učenja. To lahko uresničimo le s celovito informacijsko-komunika- cijsko podporo, saj družba znanja prinaša bistveno nove značilnosti, ki izhajajo iz narave umskega dela. Ivan Gerlič (Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta) je imel prispevek z naslovom Pedagoško-didaktični vidiki izobraževanja na daljavo . Tehnološki napredek na podro- čju informacijske tehnologije je odprl nove razsežnosti na področju izobraževanja, saj se danes z izobraževanjem na daljavo ukvarjajo različne ustanove, ki se med seboj raz- likujejo po formalnem statusu, po upravljalnem in orga- nizacijskem modelu, po načinu in obsegu svetovanja in komunikacije z udeleženci, po didaktičnem pristopu ipd. Izobraževanje na daljavo zahteva timski pristop v vseh fazah (faza priprave, izvedbe in evalvacije), saj je izobra- ževanje na daljavo izredno zahteven in zapleten proces. Nadja Dobnik (Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakul- teta) je v svojem prispevku z naslovom Slovenija pred didaktičnimi izzivi virtualnega učnega okolja povedala, da v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni glede stanja na področju izobraževanja odraslih, izobraževanja na dalja- vo in e-izobraževanja. DOBA iz Maribora in Ekonomska fakulteta iz Ljubljane sta redka primera dobre prakse in sta rezultat vizije in prizadevanj posameznih institucij in žal ne rezultat nacionalnega interesa. Oba primera sta za Slovenijo zelo pomembna in upamo lahko, da bodo principi v našem prostoru dovolj prepoznavni in nadaljnja vzpodbuda za drugačno zasnovo e-izobraževanja. Ta kon- ferenca je tudi potrditev, da so praktične izkušnje potreb- ne za razvoj teorije in prakse na andragoškem področju. Andreja Istenič Starčič (Univerza v Ljubljani, Filozof- ska fakulteta) je v prispevku z naslovom Zagotavljanje kakovosti e-učenja v izobraževanju odraslih v Sloveni- ji osvetlila razmere, izzive in zahteve izobraževalcev odraslih s posebnim poudarkom na kakovosti. Razvoj modelov e-učenja in pristopi pri poučevanju izražajo poj- movanja učenja in poučevanja učiteljev/izobraževalcev, odraslih udeležencev in tudi pojmovanja v širšem kultur- nem in družbenem prostoru. Pogoj za kakovostno e-uče- nje je razumevanje dejavnikov kakovostnega učenja in poučevanja odraslih. Bogdan Lipičnik (Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta) je v prispevku z naslovom Brez problemov ni e-učenja poudaril, da cilj izobraževanja ni prenos znanja, ampak učiti ljudi, kako se učiti in reševati probleme. Na- čin učenja se namreč spreminja, saj globalizacija in njeni