OZ 2003/4

200 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 4 KONFERENCA O E-INFRASTRUKTURI Konferenca o e-infrastrukturi Internet and Grids je bila organizirana v Rimu 9. 12. 2003 in je bila nadaljevanje inicative iz Aten (11. 6. 2003). Tam so predstavniki EU, bodočih in pridruženih članic predlagali, kako izboljšati povezljivost akademskih omrežij v Evropi. Italija, ki je nasledila Grčijo pri predsedovanju v EU, je na tej kon- ferenci predstavila iniciative s celega sveta o delovanju infrastrukture GRID –globalne raziskovalne infrastruktu- re, ki zagotavlja superprocesorske in diskovne kapacitete idr. vedno, ne glede na to, iz katere države je raziskova- lec. Primer projekta, ki izkorišča infrastrukturo GRID, je zbiranje in obdelava podatkov iz petih radioteleskopov. Center za to področje je na Nizozemskem. Vsak teleskop ustvarja promet do 500 Mb/s, torej skupaj okrog 2,5 Gb/s. V ZDA uporabljajo tehnologijo GRID za napoved neurij (procesorska moč nekaj teraflopsov), na Japonskem upo- rabljajo tehnologijo GRID za proučevanje elektronskih struktur, nano molekul ..., v Veliki Britaniji na področju biotehnologije, medicine (proces staranja, molekularna genetika, proučevanje raka ...). EU je v FP6 podprla izgradnjo infrastrukture GRID, saj meni, da bo to omogočilo hitrejši razvoj znanosti v EU. V te projekte so se uspešno vključile tudi bodoče članice, kot npr. Češka, Madžarska in Poljska. Dosedanje rezultate in razmišljanja za prihodnost so predstavili predstavniki EU, Italije, Velike Britanije, Švedske, Švice (CERN), Združenih držav Amerike (NSF in US Resource Centre), Japonske ... Vsi so bili enotni, da je za uspešno delovanje infrastrukture GRID nujno potrebno zagotoviti učinkovito akademsko omrežje (2,5Gb/s do 10 Gb/s), katerega kapaciteta se poveča za faktor dva do tri letno, infrastrukturo GRID in testne lokacije ( testbeds ). EU bo v FP6 zagotovila 100 ME za omrežje GEANT; 100 ME za infrastrukturo GRID; 50 ME za testne lokacije; za reševanje kompleksnih pro- blemov s sistemi GRID namenja 125 ME in za prenos infrastrukture GRID iz znanosti v industrijo še nadaljnih 125 ME. Odprtih pa je seveda kar nekaj dilem o uporabi omrežij GRID: določitev pravil uporabe, uporaba stan- dardnih orodij, razvoj standarne vmesne opreme (midle- wear), varnostna politika ... Kje je Slovenija? Žal zadnjih nekaj let Slovenija zaostaja za državani pristopnicami že pri izgradnji akademskega omrežja ARNES, ki je prvi pogoj za delovanje oziroma aktivno uporabo infrastrukture GRID. Nujno bi bilo tre- ba zagotoviti vsaj sredstva za delovanje akademskega omrežja ARNES in povečati kapacitete mednarodnih in lokalnih povezav. Branko Zebec