OZ 2003/4

M 201 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 4 WORLD SUMMIT ON THE INFORMATION SOCIETY (ŽENEVA, 10−12 DECEMBER 2003) Domala nemogoče je pripraviti kolikor toliko pregledno poročilo o dogodku, ki je združil srečanje najvišjih pred- stavnikov (pretežno predsednikov in premierov) skoraj 200 držav ter okoli 300 konferenc s sodelovanjem kakš- nih 1000 nevladnih organizacij in prav toliko informacij- skih korporacij. Vsega skupaj preko 10.000 udeležencev. Vse se je dogajalo v ženevski sejemski palači Palexpo na 120.000 kvadratnih metrih, v petdesetih dvoranah in na obsežnem razstavnem prostoru. Že sam obseg srečanja je ponazarjal tudi njegov pomen. Dogajanje bi lahko zajeli v nekaj konferenčnih sklopov, ki so potekali vzporedno: • Svetovni vrh, kjer so na plenarnem zasedanju sodelo- vali najpomembnejši državniki, znanstveniki, poslov- neži, aktivisti nevladnih organizacij itd. • Okrogle mize v povezavi s plenarnim zasedanjem • Svetovni forum elektronskih medijev (EBU) • Izgradnja družbe znanja (UNESCO) • Vloga znanosti v informacijski družbi (CERN) • Informacijska komunikacijska tehnologija za razvoj (Svetovna banka) • Knjižnice v srcu informacijske družbe (IFLA) • Prihodnost e-učenja (UN-University) • Nacionalne strategije za informacijsko družbo (UN- CTACD, UNDP) • Inženiring družbe znanja (WFEO) • Mednet 2003 • Svetovni vrh mest in lokalnih skupnosti o informacij- ski družbi • Simpozij Rimskega kluba Ob tem pa še na desetine konferenc in predavanj, ki so jih pripravile posamezne države, mednarodne nevladne orga- nizacije in znane informacijske korporacije. Posebej je treba omeniti razstavni del WSIS podskup- nim naslovom Povezovanje ljudi za boljše življenje! , ki je vključeval ICT4D Forum z okoli 130 konferencami, mnogimi nobelovci, vodilnimi poslovneži, slavnimi pu- blicisti itd. Razstavni prostor z okoli 500 razstavljavci so oblikovali v pet glavnih ulic, katerih imena so nakazovala naravnanost razstavljavcev: • Inovacije za enakopraven dostop • Podpora človeški ustvarjalnosti • Krepitev komunikacij in razvoj • Uveljavitev lokalnih vsebin in znanja • Osvajanje in implementacija V oceni srečanja je treba ločiti vsaj dve ravni: • strokovni pomen izmenjave pogledov in izkušenj in • politični pomen WSIS, osredotočen na sprejete doku- mente in sprožene procese. O strokovnem pomenu lahko sodim na podlagi zbranih gradiv in udeležbe na kakšnih dvajsetih konferencah v treh dneh. Bistvena kakovost se kaže v prepletanju raz- ličnih pogledov na informacijsko družbo. Specializirane konference nesporno sežejo globlje v zastavljeno tema- tiko, vendar je to obenem njihova negativna omejitev, ki nikakor ni v prid razumevanju tako vseobsežnega pojava, kot je informacijska družba. WSIS je demonstriral, kako širok je spekter strok, ki se spoprijemajo z novimi proble- mi. Pokazal pa je tudi, da imajo o tem veliko zanimivega povedati ljudje iz takih delov sveta, ki jih običajno ni na specializirane konference. Kot je najavljeno, bodo na podlagi ženevskih konferenc izdane številne publikacije, ki bodo skupaj s tem, kar je bilo že na voljo (desetine knjig, brošur, CD-ROM-ov ter spletnih objav) šele omo- gočile celovitejšo oceno strokovnega pomena WSIS. O političnem pomenu je treba najprej povedati, da je WSIS v obeh glavnih dokumentih – Deklaraciji in Akcijskem načrtu – strnil stališča predhodnih političnih forumov (G-8, UNESCO, EU, ITU itd.) in potegnil črto, ki jo bodo upoš- tevale vse države. Pretirano bi bilo pričakovati, da so s tem razjasnjena vsebinska vprašanja o prehodu v informacijsko družbo, saj je le nekaj držav, ki imajo o tem sploh kakšno resno izkušnjo. Je pa Ženeva postavila ta vprašanja na dnevni red svetovne skupnosti in lahko si obetamo, da bo na drugem delu WSIS od 16.–18. novembra 2005 v Tunisu že možen premik od deklariranja za informacijsko družbo k postavljanju novih razvojnih prioritet. Naj sklenem z malce tvegano ugotovitvijo o tem, zakaj so si najbolj okoreli samodržci z vseh koncev sveta še