OZ 2003/4

M 203 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 4 Obširna publikacija (308 strani velikega formata) je izšla kot tretja v seriji poročil, ki jih izdaja Svetovni ekonom- ski forum (WEF). Uredili so jo Soumitra Dutta, Bruno Lanvin in Fiona Paua, izdala pa založba Oxford Universi- ty Press v New Yorku leta 2004. V pripravi je sodelovalo kakšnih 150 institucij iz devetdesetih držav, iz Slovenije Institut za ekonomske raziskave (P. Stanovnik, M. Der- novšek, A. Vahčič). Klaus Schwab iz WEF-a je povedal, da je namen publi- kacije oceniti napredek držav v njihovi mrežni pripravlje- nosti ter kritično obravnavati probleme, ki ovirajo polno uporabo informacijske komunikacijske tehnologije (IKT). Na eni strani je treba dati državam primerjalno podlago za ovrednotenje lastnih dosežkov, na drugi strani pa jim preprečiti sprenevedanje in potvarjanje dejstev okoli ne- zadostne aktivnosti na tem področju. Poročilo je bilo prvič predstavljeno na Svetovnem vrhu o informacijski družbi decembra 2003 in se je s podna- slovom K pravični informacijski družbi postavilo na stran tistih, ki od IKT zahtevajo bistven prispevek k socialno uravnoteženi svetovni skupnosti. V tej luči je nekdanji kostariški predsednik Jose Maria Figueres postavil zahte- vo po “connectivity for the next five billion”, če predpo- stavljamo, da je prva milijarda ljudi že na internetu. “Dot-com boom” se je končal enako spektakularno, kot se je začel, in iluzije podjetnikov, da lahko vsi uspejo po vzorcu “Amazon-com”, so se razblinile. Zato pa so začele nastajati vladne e-strategije, po katerih se sistematično zlagajo potrebni pogoji za realne spremembe, obenem pa se dogajajo tudi paradigmatski premiki v glavah ljudi. Tako utemeljen razvoj že kaže rezultate, ki ne spominjajo več na prenapihnjene balone in na kramarsko pretirava- nje, pač pa obetajo trajno uspešnost. INDEKS MREŽNE PRIPRAVLJENOSTI 2003−2004 Soumitra Dutta (UC Berkeley, INSEAD) in Amit Jain (INSEAD) sta opredelila indeks mrežne pripravljenosti (NRI – Networked Readiness Index) kot stopnjo priprav- ljenosti države ali neke druge skupnosti na sodelovanje in uporabo IKT. V nekaterih panogah je IKT že hrbtenica dejavnosti, npr. v bankah, letalstvu, založništvu, tudi v knjižničarstvu. Kjer tega niso pravočasno dojeli, je pano- ga propadla in posamezni taki primeri so tudi v Sloveniji. NRI so zasnovali že za poročilo 2001–2002 [1], in sicer iz 1/3 okolja, 1/3 usposobljenosti in 1/3 uporabe. Indeks okolja v enakih deležih sestavljajo tržno okolje, politično regulativno okolje in infrastruktura. Indeks usposobljeno- sti v enakih deležih sestavljajo individualna usposoblje- nost, usposobljenost poslovnih subjektov in usposoblje- nost vlade. Indeks uporabe je sestavljen iz individualne uporabe, uporabe v poslovanju in uporabe v državni upravi. Vse skupaj je daleč od štetja računalnikov, kar se nekaterim v Sloveniji še vedno zdi ključno. Vrh lestvice NRI zavzemajo ZDA (5.50) in Singapur (5.40). Sledijo skandinavske države: Finska (5.23), Šved- ska (5.20), Danska (5.19), Norveška (5.03) in Islandija (4.88). Z njimi se lahko primerjajo Kanada (5.07), Švica (5.06), Avstralija (4.88) in Japonska (4.80). Naslednjo sku- pino na lestvici tvorijo zahodnoevropske države: Nemčija (4.85), Nizozemska (4.79), Luksemburg (4.76), Velika Britanija (4,68). Podobne indekse imajo Izrael (4.64), Taj- van (4,62), Hong Kong (4.61), J. Koreja (4.60). Sledi spet evropska skupina: Francija (4.60), Avstrija (4.56), Irska (4.55), Belgija (4.43). Blizu sta jim Estonija (4.25) in Mal- ta (4.19). Slovenijo (z indeksom 3.99) najdemo v skupini z Italijo (4.07), Španijo (4.01), Portugalsko (4.94). Med 102 ocenjenima državama je Slovenija na 30. mestu, v Evropi pa na 19. mestu. Hrvaška je na 48. mestu, Romunija na 61. mestu, Makedonija na 75. in Srbija na 77. mestu. Glede na komponente NRI je Slovenija na najslabšem glede indeksa okolja (39. mesto in vrednost 3.60), veliko bolje pa stoji glede usposobljenosti (27. mesto, 4.90) in glede uporabe (28. mesto, 3.47). Če NRI še bolj razčlenimo, so za Slovenijo kritični indek- si: • tržno okolje (43. mesto, 2.87), • politično in regulativno okolje (51. mesto, 4.04), THE GLOBAL INFORMATION TECHNOLOGY REPORT 2003−2004