OZ 2003/4

204 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 4 • usposobljenost vlade (35. mesto, 4.51), • poslovna uporaba (35. mesto, 4.02), • uporaba v državni upravi (54. mesto, 3.08). Slovenijo dejansko rešujejo naslednji indeksi: • infrastruktura (31. mesto, 3.90), • individualna usposobljenost (30. mesto, 4.99), • individualna uporaba (19. mesto, 3.30). V treh letih, kar se izračunava NRI, so nekatere države napravile velik skok k vrhu lestvice: Singapur je prišel z 8. na 2. mesto, Kanada z 12. na 6. mesto, Švica s 16. na 7. mesto, Avstralija s 14. na 9. mesto. Bližnji vpogled v dogajanje v teh državah pove, da žanjejo plodove večlet- nega sistematičnega ukrepanja in da se prav nič ne zgodi slučajno. GLOBALNA RAZ[IRJENOST IKT Fiona Paua (Svetovna banka) si je za izhodišče izbrala dokument Okinawa Charter on Global Information So- ciety, sprejet julija 2000 s strani G-8, ki priznava potrebo po premoščanju digitalnega razkoraka kot usodno stvar za prihodnost sveta. Svetovni ekonomski forum je tudi pod tem vplivom že pri pripravi prvega poročila 2001–2002 temu vidiku zagotovil zelo opazno mesto, enako tudi pri drugem poročilu 2002–2003.[2] Vpričo Svetovnega vrha o informacijski družbi v Ženevi pa je tematika o digital- nem razkoraku pridobila še dodatno težo. Poročilo zaje- ma naslednje vidike tega globalnega pojava: • rast IKT je dramatična, saj mobilna telefonija presega žično telefonijo, število uporabnikov interneta pa je večje od števila računalnikov; • najhitrejšo rast IKT izkazujejo države z najštevilčnej- šo populacijo; • nekatere od držav v razvoju dosegajo najvišje stopnje rasti IKT; • najvišje stopnje razširjenosti (penetracije) IKT pa so še vedno rezervirane za najrazvitejše države, • čeprav je napredek v najbolj obljudenih državah velik, je tukaj razvoj še vedno na začetni stopnji, • prepad glede IKT se v najrevnejših državah še vedno poglablja. Mobilni telefon je resnično prinesel veliko spremembo, saj ga danes uporablja vsak peti zemljan, še pred tremi leti pa le vsak dvanajsti. V 125 državah je njihovo število preseglo število fiksnih telefonov. Samo na Kitajskem so v tem času prodali 163 milijonov mobilnih telefonov. Glede interneta pa je rast še vedno največja v najrazvitej- ših državah, ki imajo glede njegove razširjenosti že sicer nedosegljivo prednost. Morda si lahko privoščim komen- tar, ki za Slovenijo z nadpovprečnim številom mobilcev ni najbolj vzpodbuden, da niso vse smeri komunikacijske ekspanzije enako donosne in da največ pomenijo inter- netne povezave. Še bolj kot neenakomerna geografska porazdelitev je zaskrbljujoča neenakomerna socialna porazdelitev pri uporabnikih interneta: Delež populacije z dostopom do interneta 1999 2002 visoki dohodki 25% 44% višji srednji dohodki 3% 10% nižji srednji dohodki 1% 5% nizki dohodki 0 1% celotna populacija 5% 10% Poročilo navaja lestvice prvih desetih držav v Evropi glede razširjenosti posamičnih informacijskih tehnologij: Sloveniji je uspel preboj na 10. mesto pri mobilni telefo- niji, a je Češka pet mest višje. Pri internetu je v konkuren- ci Estonija, pri televiziji pa Latvija. Vsakdo ve, da smo zadnja leta v Sloveniji zelo veliko vlagali v e-upravo, zato ne moremo preskočiti tistega dela poročila, ki ocenjuje dosežke držav na tem področju. Sku- paj 102 ocenjeni državi so razvrstili v tri skupine glede na dohodek na prebivalca: v prvi skupini je 22 držav skupaj s Slovenijo, v drugi skupini je 48 držav in v tretji skupini preostalih 32 držav. Glede na delujoče informacijske si- steme so vse države kategorizirali v tri razvojne stopnje: • na prvi stopnji so dosegljive le spletne strani upravnih organov z osnovnimi informacijami; • na drugi stopnji gre za interaktivne spletne servise, ko je mogoče izpisati in pošiljati obrazce; • na tretji stopnji pa so možne tudi transakcije, vključno z e-plačili. Med državami z najvišjimi dohodki so se vse razvrstile v tretjo kategorijo, razen Grčije, Luksemburga in Slove- nije, ki so obtičale v drugi kategoriji. V tej kategoriji je dejansko večina ocenjenih držav, zato slovenska e-uprava ni noben dosežek. So pa mnogo revnejše države, ki jim je uspel preboj v tretjo kategorijo, kot npr. Estoniji, Malti, Filipinom ali Južnoafriški republiki. OCENA