OZ 2003/4

M 205 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 4 IKT IN PREMAGOVANJE REV[^INE Bruno Lanvin (direktor infoDev pri Svetovni banki) in Christine Zhen-Wei Quiang (Johns Hopkins University) sta obravnavala vlogo IKT pri spoprijemu s svetovno revščino. Spoprijem sta opredelila s cilji, kot jih je posta- vila Generalna skupščina OZN pod naslovom Millennium Development Goals (MDG) in naj bi bili doseženi do leta 2015.[3] Gre za naslednjih 8 ciljev: • premagati skrajno revščino in lakoto, • doseči splošno osnovno izobrazbo za vse, • uveljaviti enakost med spoloma, • zmanjšati umrljivost otrok, • zmanjšati umrljivost porodnic, • obvladati AIDS, • zagotoviti trajnostnost okolja in pitne vode, • razviti globalno partnerstvo za razvoj. Menim, da gre pri premagovanju revščine za enega naj- pomembnejših vidikov, saj se pri globalni vlogi IKT naj- večkrat kar pozabi, čemu naj bi sploh služila. Običajna je redukcija na tehno-ekonomsko vizijo, socialna vizija pa se mora uveljavljati kot kritika IKT in kot protiglobali- zem, kar je velik problem. Predvsem IKT ne deluje kot izoliran sektor, v kar ga klasični ekonomisti in načrtovalci vztrajno potiskajo, pač pa je prvenstveno nova optika za razvoj strategij vseh sektorjev in izredno učinkovito orodje za doseganje raz- vojnih ciljev. IKT ni panaceja, ostaja pa neizkoriščena, če ji nataknemo sektorski okvir. Dejanski dosežki držav v spopadu z revščino se merijo s kombinacijo indeksa človeškega razvoja (ki ga tvorijo tri temeljne dimenzije: dolgo in zdravo življenje, izraženo s pričakovano starostjo ob rojstvu; izobrazba, izkazana s pismenostjo odraslih ter vključenostjo mladine v šola- nje; primeren življenjski standard, dokumentiran z BDP na prebivalca) in indeksom mrežne ekonomije (ki ima tudi tri sestavine: infrastrukturno okolje za IKT, usposo- bljenost družbenih dejavnikov za uporabo IKT, dejanska uporaba IKT). Podrobneje o tem govorijo Marker, McNa- mara in Wallace.[4] NOVA UREDITEV TELEKOMUNIKACIJ Sodelaci McKinsey&Company (Scot Beardsley, Ingo Beyer von Morgenstern, Luis Enriquez in Walter Verbe- ke) so ocenili dramatične spremembe zadnjega desetletja v telefoniji, ki jo je zajel val liberalizacije in privatizacije. Demonopolizacija je prinesla v povprečju polovico nižje cene. Zadnja trdnjava mogočnih telekomov, na katero se je ravnokar začel resen naskok, je “last mile”. Če leta 1998 tradicionalne naročniške linije še niso imele konkurence (97-odstotni monopol), so jih konkurenčne in širokopasovne povezave leta 2002 že spravile na 80 %, za leto 2007 pa je napovedan padec fiksnih linij pod polovi- co (na 48 %). Kot kažejo primeri držav, kjer je ta razvoj najhitrejši (J. Koreja, ZDA, Češka), se vzporedno s tem vzpostavljajo bistveno spremenjeni odnosi v telekomuni- kacijah. V Sloveniji je to opazno predvsem na področju mobilne telefonije, ki uspešno izpodriva fiksno telefonijo, za katero pa sta dolgoročno najnevarnejši IP-telefonija (VoIP) in širokopasovne povezave. S predpisi je mogoče navedena gibanja pospeševati ali zavirati. Seveda v državah, ki so obrnjene v prihodnost, glede tega ni dilem: • pri razširjanju mobilne telefonije ne bodo ščitile inter- esov lastnika fiksnih linij; • podpirale bodo širitev kabelskih omrežij; • uveljavile bodo medsebojno povezanost IP-omrežij ter zvezo s tradicionalno telefonijo; • s pametno infrastrukturno strategijo bodo pospeševale širokopasovne povezave in nanje priključevale javne službe. Na splošno pa mora obveljati načelo deregulacije teleko- munikacijskega sektorja, v katerem morajo preko trga in konkurence prevladati ekonomski zakoni. EU je svojim članicam postavila rok 25. julij 2003 za uveljavitev nove ureditve v njihovih telekomunikacijah, vendar bodo po- trebni še rezervni roki, saj so odpori prehudi. MALA FINSKA POSTANE VELIKA Poglavje o “novi” finski ekonomiji sta prispevala Petri Rouvinen in Pekka Yla-Anttila z instituta ETLA. Od- govarjata na začudeno vprašanje, kako je v tej periferni državi nastala svetovna gospodarska ikona Nokia in zakaj se mogočni Gates resno boji na Finskem rojenega Linuxa. Socialno homogena (skoraj egalitarna) finska družba je že desetletja usmerjena v izobraževanje in inovativnost, kar je predstavljalo idealno okolje za IKT. Za “mrežno druž- bo” ne zadošča zgolj računalniška oprema, ampak mora obstajati tudi kooperativna usmerjenost k inovacijam in prav na tej osnovi je Castells rezerviral to oznako za Fin- sko.[5] Finski delež BDP za raziskave in razvoj je s 3,5 % drugi najvišji na svetu. Finska je že na samem začetku s telefonskim dekretom iz leta 1886 za razliko od večine držav vpeljala konkurenco na tem področju. Do današnjih dni jim 40 tekmujočih operatorjev zagotavlja najmodernejše tehnološke pristo- pe, ki se jim monopolisti praviloma izogibajo. V konku- renci so tudi Ericsson, Siemens in ITT. OCENA