OZ 2003/4

206 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 4 Naslednji ključni dejavnik razvoja je Nokia, ki razpolaga z 41 % vseh bistvenih patentov na področju GSM in s 27 % patentov na področju UMTS. Nokia sicer nosi rojst- no letnico 1865, vendar jo svet pozna od leta 1967, ko se je združila s finsko industrijo kablov in finskimi tovarna- mi gume. Konec 70. let prejšnjega stoletja se je usmerila na področje radiotelefonije, v začetku 80. let pa je zasta- vila strategijo, vezano na računalništvo ter kupila švedski Luxor, nemški Lorenz, Ericssonove informacijske sisteme itd. ter se vrgla v telekomunikacije. Jorma Ollila jih je izvlekel iz splošne recesije v začetku 90. let z uveljavitvi- jo mobilne telefonije, pri kateri imajo danes 40-odstotni tržni delež. Nokia je tudi vzor učinkovito organiziranega grozda, ki s 53.000 zaposlenimi sega v desetino držav. Toda svetovno prvenstvo po deležu ICT v gospodarski strukturi Finski ne prinaša zgolj Nokia, ampak še okoli 6.000 podjetij v tem sektorju. Je pa Nokia z okoli 10.000 zaposlenimi v razvoju nesporni generator inovacij v vsej državi. Še na eno značilnost je treba opozoriti, ki vpliva na finsko razvojno prodornost: birokracija pri njih ni nikoli dobila priložnosti, da bi se razbohotila in je morala vselej s trdim in razumnim delovanjem opravičevati svoje plače. Urad- niki se niso nikoli sklicevali na neko odtujeno avtoriteto, ampak so morali polagati račun neposredno davkoplače- valcem. Zato je finska javna sfera racionalna in učinkovi- ta ter v oporo inovacijam. Treba je poudariti, da se je finski čudež začel že v 70. letih prejšnjega stoletja pod Kekkonenom kot inovacijska politika.[6] Prehod od kratkoročnih na dolgoročne eko- nomske prioritete je bil vse prej kot lahek in brez opore v tipični finski solidarnosti in odporu do “jare gospode” (skorojevičevstva) verjetno ne bi uspel. Čeprav je finska uspešnost vsem na očeh, se druge države ne odločajo za njen model, ker vodilnim slojem ne odgovarjajo njegove socialne in mentalne konsekvence. OCENA SLOVENIJE V poročilu sta ocenjeni in razvrščeni 102 državi. Med njimi je Slovenija zasedla skupno 30. mesto. Ocena sloni na ITU-jevih podatkih, da imamo 812.000 telefonskih naročnikov, 1.667.000 naročnikov mobilnih telefonov in 800.000 uporabnikov interneta. Pri oceni primernosti okolja za razvoj IKT je kar precej elementov, po katerih smo razvrščeni znatno pod skupno oceno. Glede na politične usmeritve smo na 51. mestu, glede na povezanost v grozde na 66. mestu, glede na raz- položljiv razvojni kapital na 61. mestu, glede na strokov- njake v proizvodnji na 64. mestu, glede birokracije na 55. mestu, glede na možnost konkurence v ISP sektorju na 59. mestu, glede na priložnosti za tuje vlagatelje celo na 90. mestu in glede na svobodo tiska na 61. mestu. Naše prednosti so zakonodaja o IKT (23. mesto) ter število instaliranih strežnikov na število prebivalcev (19. mesto). Pri usposobljenosti je zaostajanja manj: vlada se je uvr- stila na 35. mesto, cene priključkov na internet so dobile 37. mesto, vladne prioritete v prid IKT imajo 58. mesto, dejanska vladna podpora IKT pa 44. mesto. Zelo dobri smo glede pismenosti odraslih (12. mesto), vpisa v visoko šolstvo (11. mesto), dosegljivosti telefonskih priključkov (7. mesto), cen službene telefonije (9. mesto). Kar nekako začudeni smo ob razvrstitvah Slovenije pri uporabi mrežnih servisov. Individualna uporaba je z 19. mestom precej boljša od splošne uvrstitve države. Po- slovna uporaba je s 35. mestom blizu splošni uvrstitvi. Pač pa je uporaba v državni upravi s 54. mestom globoko pod splošno uvrstitvijo. Podrobnejši vpogled pokaže, da zaostajamo pri vladnih online servisih (54. mesto), vlad- nem promoviranju IKT (55. mesto). Skrbeti bi nas moralo prevladovanje licenc tuje tehnologije (60. mesto). Viri: [1] Kirkman, G., P. Cornelius, J. Sachs, K. Schwab (eds) (2002). The Global Information Technology Report 2001-2002. Readiness for the Networked World. New York: Oxford Univ. Press. [2] Dutta, S., B. Lanvin, F. Paua (eds) (2003). The Global Informati- on Technology Report 2002–2003. Readiness for the Networked World. New York: Oxford Univ. Press. [3] UNDP (2003) Millennium Development Goals: A Compact Among Nations to Human Poverty. http://www.undp.org/hdr2003. [4] Marker, P., K. McNamara, L. Wallace (2002). The Significance of ICT for Reducing Poverty. Department for International Develop- ment. http://www.dfid.gov.uk/Pubs/files/ict_poverty.pdf . [5] Castells, M., P. Himanen (2002). The Information Society and the Welfare State – The Finnish Model. New York: Oxford Univ. Press. [6] Georgiou, L., K. Smith, O. Taivanen, P. Yla-Antilla (2003). Evo- lution of the Finnish Innovation Support System. Helsinki: Mini- stry of Trade and Industry. Franci Pivec OCENA