OZ 2003/4

UVODNIK Mag. Tomaž Seljak Za nami je konferenca COBISS 2003, ki se je zgodila na Dan slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembra, v kongresnem centru Habakuk v Mariboru. Že trinajsto letno srečanje uporabnikov COBISS-a je bilo programsko naravnano na vstop Slove- nije v EU, ki narekuje premislek o naših perspektivah. Zato smo se namenili pregledati strateške dokumente, ki so nastali v procesu vključevanja v EU in v katerih bi upravičeno pričakovali tudi opredelitve o knjižničnem informacijskem sistemu in zadevajo: • državni razvojni program, • strategijo prehoda Slovenije v informacijsko družbo, • nacionalni raziskovalni program, • nacionalni kulturni program, • izhodišča preobrazbe izobraževalnega sistema. Odlične predstavitve Cirila Baškoviča, dr. Józsefa Györkösa, dr. Vide Mohorčič-Špolar, dr. Zorana Stančiča in mag. Igorja Strmšnika so vse po vrsti pravično odmerile pomen knjižnic za bodoči razvoj države, vendar se v večini primerov niso mogle opreti na izrecne navedbe v obravnavanih planskih dokumentih. Z izjemo nacionalnega kulturnega programa se druge strategije knjižnic dotikajo le posredno. Pa tudi v kulturnem programu preseneča, da na šestih straneh poglavja o knjižnični dejavnosti ni niti enkrat omenjen sistem COBISS. No, kot je pokazal dr. Györkös, ko je citiral SIBIS-ove primerjalne študije glede uporabe COBISS-a v Sloveniji, se nam v EU obeta neobremenjen odnos do naše dejavnosti, kar že težko čakamo. Pomemben je bil prikaz vloge IZUM-a kot javnega infrastrukturnega zavoda v raziskovalni de- javnosti, saj zaradi njegove vpetosti v različne sfere uporabniki prevečkrat pozabljajo na celovito poslanstvo našega instituta. Dr. Stančič je utemeljeno podčrtal izjemen pomen informacijske infra- strukture za ustvarjanje znanja, izobraževanje in prenos znanja v uporabo. Obseg knjižnične infor- macijske dejavnosti na področjih, ki jih usmerja Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, že danes predstavlja pretežni del knjižničarstva in se bo v prihodnosti še povečal, ker se bo intenziviral pre- tok informacij, predvsem tistih v digitalni obliki. Kot je opozorila dr. Mohorčič-Špolarjeva, so se knjižnice znašle tik pred tem, da se v okviru vse- življenjskega izobraževanja vzpostavijo kot središča učenja, kar ni neko samoumevno poslanstvo, ampak zelo konkretna vloga, izvedljiva le s podporo zmogljive informacijske in komunikacijske tehnologije. Tema o regionalnem razvoju, ki jo je podal mag. Strmšnik, se neposredno tiče tudi knjižnic, ki so sestavina pokrajinskih identitet, kljub temu pa imajo dramatične težave z “večobčinskim” financi- ranjem. Morda bo konferenca spodbudila knjižnična vodstva, da se bodo aktivno vključila v aktu- alno definiranje regij. Čeprav je državna strategija prehoda v informacijsko družbo glede knjižnic mačehovska, je dr. Györkös na konferenci izdatno popravil vtis s prosojnico, na kateri je pisalo: “Knjižnice v srcu informacijske družbe. Knjižnice, ožilje na znanju temelječe družbe!” COBISS je končno najstarej- ša in najbolj razširjena mrežna aplikacija v Sloveniji in preko te se je dejansko spremenila javna podoba knjižničarskega poklica, ki je med prvimi prestopil prag informacijske družbe. Konferenca COBISS 2004 bo že v EU in tako kot država hiti, da bi zagotovila evropske standarde pri pretoku ljudi in blaga na državnih mejah, bi morala pohiteti tudi z zagotavljanjem standardov za pretok informacij in znanja. Če se je EU nekoč začela kot skupnost za premog in jeklo, je danes predvsem skupnost znanja. Kaj to pomeni za knjižnični informacijski sistem, pa v Sloveniji še ni čisto jasno. O tem se bomo pogovarjali na prihodnji konferenci.