OZ 2003/4

M 167 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 4 Jaques Berleur: POKLICNA DEONTOLOGIJA, SAMOUREJANJE IN ETIKA V INFORMACIJSKI DRUŽBI and Science, OECES) univerze CASE Western Reserve University. To je stran, ki jo je v zvezi s tem področjem preprosto treba poznati. Na njej so viri za izobraževanje, referenčno gradivo, primeri, razprave in primeri kodek- sov, ki jih dopolnjujejo OECES pa tudi druge organizaci- je [OECES, 2003]. Zelo zanimivo je tudi kazalo tem, ki jih obravnavajo na straneh OECES-a, saj razkriva, čemu so posvečene aktivnosti in raziskave: • zaupnost (poslovne skrivnosti, zaupnost baz podatkov ...) in drugi splošni etični problemi (laganje, prevare, malomarnost, odgovornost, korupcija ...); • področja (tehnika – gradbeništvo, elektrotehnika, oko- ljevarstveno inženirstvo, nuklearna tehnika, računalni- štvo ...); • različnost (splošno, rase in kultura, spol); • problemi v izobraževalnem in delovnem okolju (na- sprotje interesov, varnost, konstruiranje, pedagogika, sposobnost, okoljevarstveni problemi, finančne pre- vare, znanstvene prevare, darila in plačila, profesio- nalizem, kopiranje, kakovost, tveganja, dovzetnost za organizacijo in etiko ...); • študij etike (tehnika, raziskave, računalništvo); • znani primeri; • pravni vidik (lastnina, intelektualna lastnina, zaščiteno znanje); • vodenje raziskav (splošno, internet, nasprotje inter- esov, napake, objave in zasluge, predmet raziskav, odnosi na delovnem mestu). S prej naštetimi problemi se bomo ukvarjali kasneje, najprej bi se posvetili poklicni etiki za računalniške stro- kovnjake. Spletna stran OECES-a je na žalost povsem osredotočena na ZDA; podobno je tudi z drugimi stranmi, ki smo jih omenili, čeprav ima IEEE mednarodne raz- sežnosti. To pa nikakor ne pomeni, da se drugje nič ne dogaja. Evropsko omrežje za etiko (European Ethics Network) združuje več kot 120 ustanov iz celotne Evrope [EEN, 2003]. Izdaja časopis Ethical perspectives: Journal of the European Network (Etične perspektive: Časopis Evrop- skega omrežja za etiko) in druge publikacije. Ena njiho- vih najnovejših knjig zasluži, da jo omenimo: Technology and Ethics. A European Quest for Responsible Engine- ering (Tehnologija in etika. Prizadevanje Evrope za od- govornost v tehniki), saj predstavlja prvi prispevek, ki je na področju etike v tehniki v celoti plod evropskih stro- kovnjakov in obenem rezultat intenzivnega sodelovanja med etiki in inženirji iz vseh držav članic Evropske unije [Goujon & Hériard, 2001]. Ta knjiga se najprej ukvarja z osebno odgovornostjo inženirjev: preučuje vlogo po- klicnih kodeksov in dejstvo, da je treba obvladovati flek- sibilnost, krajše linije odločanja in izginjanje meja med zasebnim in poklicnim življenjem; nato piše o instituci- onalni ravni odgovornosti, kar zajema vidike odločanja v kontekstu gospodarskih organizacij, npr. zagotavljanje kakovosti, postopke ocenjevanja tehnologije, odbore za poslovno etiko itd. V knjigi je govor tudi o vplivu tehno- logije na družbo in kulturo ter o moči tehnologije. Na ravni Evropske komisije obstaja Evropska skupina za etiko v znanosti in novih tehnologijah (European Gro- up on Ethics in Science and New Technologies, EGE) kot neodvisno, plurastično in multidisciplinarno telo, ki svetuje Evropski komisiji pri pripravi in uveljavljanju zakonodaje in strategije Evropske unije na področju etičnih vidikov v znanosti in novih tehnologijah [EGE, 2003]. Skupina EGE je med svojim prvim mandatom (1998–2000) pripravila pet ‘‘mnenj’’ v zvezi s tako razno- likimi temami, kot so etični problemi bank človeških tkiv (Ethical Issues of human tissue banking), etični vidiki raziskav, ki vključujejo uporabo človeškega embrija v kontekstu 5. okvirnega programa (Ethical aspects of re- search involving the use of human embryo in the context of the 5th framework programme), etični problemi zdrav- stvenega varstva v informacijski družbi (Ethical issues of healthcare in the information society), etični vidiki, ki se pojavljajo v zvezi z jemanjem dopinga pri športu (Ethical aspects arising from doping in sport) in etični vidiki raz- iskav in uporabe človeške matične celice (Ethical aspects of human stem cell research and use). Na posebno za- htevo predsednika Komisije Romana Prodija je ta skupina pripravila tudi poročilo o Listini o temeljnih človekovih pravicah, ki se nanaša na tehnološke inovacije, tj. Temelj- ne pravice državljanov in nove tehnologije: evropski iz- ziv (Citizens Rights and New Technologies: A European Challenge). Na kratko lahko povzamemo, da prav gotovo tovrstne literature ne primanjkuje, nasprotno, na področju tehnike smo priča oživitvi zanimanja za etiko. Ko sem bil še mlad študent tehnične smeri – pred štiridesetimi leti – smo ime- li predavanja o družbeni vlogi inženirjev; etična vprašanja so večinoma ostajala omejena na finančno korektnost in poštenost. Brez dvoma je na tem področju dosežen napre- dek. POKLICNA ETIKA V RA^UNALNI[TVU: PRVI KORAKI Lotimo se zdaj področja, ki mi je bolj domače: etika v računalništvu. Najprej bo govora o poklicni etiki v raču- nalništvu, nato se bomo lotili razmeroma novega pojava, tj. samourejanja. Pri pregledovanju del, povezanih z etiko v računalništvu, bi rad omenil prvo, ki je v mojem arhivu; gre za besedilo, ki je nastalo leta 1966, komajda dvajset let potem, ko se je pojavil prvi računalnik: Smernice za poklicno vedênje