OZ 2003/4

M 169 ORGANIZACIJA ZNANJA 2003, LETN. 8, ZV. 4 Jaques Berleur: POKLICNA DEONTOLOGIJA, SAMOUREJANJE IN ETIKA V INFORMACIJSKI DRUŽBI navajamo, v oklepajih pa je pripisano število kodeksov, v katerih jih je najti: • Spoštljiv splošni odnos (30 analiziranih kodeksov): Ta odnos vključuje spoštovanje interesov in pravic ljudi, ki jih to zadeva (15), spoštovanje ugleda poklica (11), spoštovanje interesov in pravic javnosti (10) in spoštovanje javne blaginje in zdravja ter kakovosti življenja (10). • Osebne (ali institucionalne) kvalitete, kot npr. ve- stnost, poštenost in pozitiven odnos, sposobnost in učinkovitost (30 analiziranih kodeksov): V praksi pod vsebino vestnosti in poštenosti velikokrat srečamo izraza prevzem odgovornosti (19) in integriteta (26). Poleg tega sta pogosta tudi izraza poziv k spoštovanju zahtev ali pogodb (14) in poziv k vestnemu delu (11). V zvezi z izražanjem sposobnosti in učinkovitosti sta zelo pogosta dva izraza: poklicni razvoj in uspo- sabljanje (19) ali omejevanje dela glede na področje sposobnosti (18). Omeniti velja še dva: splošno spo- sobnost (13) in učinkovitost ali kakovost dela (12). • Promocija zasebnosti informacij in integritete podat- kov (31 analiziranih kodeksov): Zaupnost (22) zah- tevajo skorajda vsi splošni kodeksi IFIP-ovih članov (13/15). Velikokrat se tudi poziva k zasebnosti na splošno (14) in k spoštovanju lastninske pravice (12). Druge teme so še: prepoved računalniškega kriminala, prepoved piratstva na področju informacij, prepoved zlorabe informacij (7) … • Pridobivanje in pretok informacij (31 analiziranih kodeksov): Večina kodeksov (23) zahteva pretok in- formacij do skupin ali posameznikov, ki jih to zadeva. Prav tako zahtevajo tudi informiranje javnosti (16). Polovica kodeksov zahteva izčrpne informacije (14). • Odnos do predpisov (30 analiziranih kodeksov): Pred- pisi ne nastopajo kot glavna tema. Manj kot polovica kodeksov zahteva spoštovanje kodeksa (13), spošto- vanje zakonov (13) in spoštovanje poklicnih načel in načel informacijske tehnologije (12). Nekateri razmi- šljajo o sankcijah za kršitev kodeksa (9). Urejanje samega kodeksa je pogosto upoštevano zunaj kodeksa, v opisu postopkov. Prvi zaključki na podlagi te analize so razmeroma eno- stavni. Menimo, da bi lahko bili podobni za vse poklicne kodekse. Trditve ostajajo zelo splošne in nejasne, večina od njih ni specifična za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Od petih se dve področji odgovornosti nana- šata bolj ali manj neposredno na računalništvo. Pa še to ni povsem gotovo: zaupnost je že obravnavana v temah, ki se jim je posvetil Online center za etiko v tehniki in zna- nosti (Online Ethics Center for Engineering and Science). Podobno velja tudi za splošno etiko, spoštljiv splošen odnos, sposobnost, kakovost, učinkovitost, odgovornost, prevaro, lastninske pravice. Glavna priporočila IFIP-ove delovne skupine za etiko na podlagi pregleda in analize pravijo, da je treba razviti več zadev, ki se nanašajo na računalništvo, raziskati najbolj občutljive med njimi, upoštevati razvoj tehnike, se soočiti z izzivi, ki jih omenjajo strokovnjaki, predvideti grožnje in nevarnosti na posameznih specializiranih področjih, vključiti priporočila mednarodnih organizacij (npr. pripo- ročila Sveta Evrope in njihova razmišljanja o kriminalu na področju računalništva ali o problemih glede zasebno- sti; priporočila specializiranih skupin Evropske komisije) … [Berleur & Brunnstein, 1996, 257–268]. Druga priporočila pa se nanašajo na določene slabosti takih poklicnih kodeksov, in sicer v zvezi s sankcijami, disciplinskimi postopki, postopkom ažuriranja, statusom različnih računalniških združenj in strukturo njihovega članstva. ZUNAJ POKLICNE ETIKE: DOKUMENTI, NASTALI S SAMOUREJANJEM Kot je predlagal Herbert Maisl, na podlagi izkušenj, ki jih je imel s svojim delom za Svet Evrope na področju etike za obdelavo podatkov, ‘‘moramo z deontologije za infor- matike preiti na objektivno deontologijo za informatiko pod nadzorom zakona’’. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Jasno je, da so bila devet- deseta leta prejšnjega stoletja na področju etike v raču- nalništvu zaznamovana s širjenjem različnih kodeksov, smernic, načel … zunaj profesionalnih združenj in zunaj zakonskega nadzora. Sem sodijo: Deset zapovedi raču- nalniške etike (The Ten Commandments of Computer Ethics) [CEI 4 , 1992], En planet, eno omrežje: Načela za obdobje interneta (One planet, one net: Principles for the Internet Era) [CPSR 5 , 1997], Smernice za uporabnike in netiketa (The User Guidelines and Netiquette) [Rinaldi, 1999], Velika listina o informacijskih svoboščinah (The Wartburg Online Magna Carta) [Magna Carta, 1997]. Zanimivo je, da so se med letoma 1997 in 1999 vsa evropska združenja ponudnikov internetnih storitev re- organizirala v zvezo EuroISPA 6 in sestavila lastni kodeks/ smernice vedênja [EuroISPA]. Pojavili so se drugi kodek- si, ki so pokrili več področij, npr. zdravstvo, založništvo, e-trgovino, založništvo programske opreme, trženje po telefonu … Skupina IFIP-SIG9.2.2 je pripravila inventuro in analizo 40 takih dokumentov [Berleur et al., 2000]. Najpopolnejšo analizo so predstavili na 17. kongresu svetovnega vrha IFIP-a v Montrealu [Berleur & Ewbank, 2002]. Tukaj omenjamo samo nekatere najpomembnejše zaključke, povezane z našim ciljem.