OZ 2004/1

6 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 1 Steven L. Clift: E-VLADA IN DEMOKRACIJA dosegom, ki ga omogočajo tradicionalni načini. Na osno- vi rezultatov nato lahko določimo, katera sestavina, ki temelji na IKT, naj bo vključena in posredovana naprej. To je bistvo primerjalnih raziskav, potrebno za pomem- ben prispevek k uspehu prizadevanj za e-vlado in e-de- mokracijo. Na osnovi moje več kot desetletne prakse in pregleda obsežne literature s tega področja lahko rečem, da tovrstne raziskave niso bile izvedene. Prihodnost demokracije in e-vlade se bo določala z raz- vojem z raziskavami podprtih smernic, ki bodo vključe- vale najboljše recepte za e-demokracijo in opombe glede regionalnih in kulturnih specifičnosti. Te smernice, če jih bodo uporabljali v demokratične namene, bodo pomagale izpolniti želje državljanov po bolj smiselnem in učinkovi- tem participativnem vodenju. Na osnovi omejenih raziskav, na podlagi katerih lahko ocenjujemo vpliv dobrih primerov praktične uporabe IKT-orodij in strategij na prizadevanja za izboljšanje de- mokracije, bomo v naslednjem poglavju predstavili do- kaze, in sicer na temelju pregleda evolucijskih primerov, povezanih z razpravo o demokratičnih rezultatih. DEMOKRATI^NI REZULTATI Vsako evolucijsko prakso in orodje IKT je treba upoštevati v kontekstu demokratičnih ciljev (več je dobro, bolj učin- kovito je še boljše). Med demokratične cilje, ki morajo biti povezani s prizadevanji in prakso za e-vlado, sodijo: 1. zaupanje in odgovornost, 2. legitimnost in razumevanje, 3. zadovoljstvo državljanov in storitve, 4. doseg in nepristranski dostop, 5. učinkovito predstavljanje in sprejemanje odločitev, 6. sodelovanje z vnosom informacij in razpravo, 7. angažiranost in razprava. Uporaba IKT, kot je navedeno v Deklaraciji Združenih narodov ob prehodu v novo tisočletje (United Nation’s Millennium Declaration), za pospeševanje “demokratič- nega in participativnega vodenja na osnovi volje ljudi”, lahko vodi do bolj dostopne in učinkovite vlade. Poleg tega uporaba IKT že tudi sama po sebi namiguje na re- formo in dinamiko, ki se razlikujeta od avtomatizma ali siceršnje reforme obstoječih storitev. V okviru vlade in znotraj civilne družbe to ni izziv le za tehnične strokovnjake, gre pravzavprav predvsem za politična vprašanja in opcije, ki jih odpira IKT. Pravza- prav je to naloga, ki zahteva demokrate s poznavanjem tehnologije in tehnične strokovnjake, seznanjene z demo- kratičnimi procesi, da bi skupaj oblikovali demokracijo v informacijski dobi, tako da bi le-ta omogočala ne le usklajevanje demokratične volje ljudi, pač pa bi tudi po- speševala javno dobro na učinkovit in trajen način. Glede na veliko raznolikost političnih sistemov, definicij in prakse v demokraciji je nemogoče določiti eno samo najboljšo rešitev za vsak cilj. Tisti, ki čakajo na najboljšo rešitev, bodo čakali še dolgo. Če domnevamo, da demo- kratični cilj obstaja, je verjetno z vsako možno pobudo povezanih verjetno 5 najboljših možnosti in 95 verjetnih napak, ki bi se jim morali izogniti. Pregled primerov, ki temeljijo na IKT in so povezani z določitvijo pomembno- osti demokratičnih ciljev, bo vladam in drugim pomagal bolje upravljati z možnostmi, tako da se bodo lahko iz- ognili čim več napakam. Zaupanje in odgovornost Upadanje zaupanja javnosti v vlado je dobro znan global- ni trend. V velikem interesu vlade in drugih je povečanje moči civilne družbe. Odgovornost sicer pomeni preprosto idejo, da so vlade in državni uslužbenci odgovorni za svoja dejanja, procese in rezultate. O “imperativu e-vlade” kratek opis strategije OECD-ja iz marca 2003 navaja: E-vlada lahko pomaga zgraditi zaupanje med vlado in državljani. Za dobro vodenje je vzpostavitev zaupanja med vlado in državljani bistvenega pomena. IKT lahko pomaga izgraditi to zaupanje s tem, da državljanom omo- goča njihovo angažiranost pri političnih procesih, pospe- šuje odprto in odgovorno vlado ter pomaga preprečevati korupcijo. [3] To in kar lepo število poročil napeljuje na misel, da e- vlada lahko povečuje odprtost in preglednost, zlasti še v državah v razvoju, saj se nanaša na protikorupcijske ukrepe. Strategije in aplikacije IKT z namenom, da bi dosegli mnoge demokratične cilje, identificirane v tem članku, lahko prispevajo k splošnemu povečanju zaupanja v vlado, vendar pa je prav možno, da bo rezultate le težko ovrednotiti glede na stanje cinizma v zvezi z vlado. Na žalost ni posebne aplikacije IKT, ki bi že sama po sebi vzpostavljala zaupanje. Zakaj bi vlade želele kot cilj e-vlade identificirati vzpo- stavitev zaupanja in odgovornosti? Tiste, ki menijo, da sta zmanjšanje stroškov in večja prikladnost storitev za državljane najpomembnejši gonilni sili e-vlade, so pre- senetili rezultati telefonske ankete Centra za odličnost v vladi (Center for Excellence in Government), ki jasno