OZ 2004/1

M 7 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 1 Steven L. Clift: E-VLADA IN DEMOKRACIJA sporočajo mnenje javnosti: Želimo si najti načine za po- novno vzpostavitev našega zaupanja v vlado in e-vlada je način, ki smo ga za dosego tega cilja pripravljeni sprejeti. V anketi so morali udeleženci izbrati tisto od možnih koristi, ki je “po njihovem mnenju najpomembnejša”: • večja odgovornost vlade do svojih državljanov (28 %), • večja učinkovitost in gospodarnost vlade (19 %), • večji dostop javnosti do informacij (18 %), • večja učinkovitost vlade pri zagotavljanju nacionalne in državne varnosti (16 %), • večja prikladnost storitev vlade (13 %), • nič/ne vem (6 %).[4] Rezultati so bili v treh letih razmeroma podobni. Ko so bili leta 2000 prvikrat objavljeni, je mnogo voditeljev vlad razvrstitev presenetila. Do takrat so bila prizadevanja e-vlad več let sredotočena skorajda izključno na zmanj- šanje stroškov, večjo učinkovitost in večjo primernost za državljane. Rezultati ankete v zvezi z dostopom javnosti do informacij in odgovornostjo kažejo na potrebo, da bi IKT uporabili tudi za povečanje zaupanja v vlado. Zanimiva je naslednja primerjava. Enake možnosti (z iz- jemo državne varnosti) so javnosti ponudili tudi v domači anketi, ki so jo izvedli na Japonskem decembra 2001. Rezultati so bili podobni: • večja odgovornost vlade do svojih državljanov (31 %), • večja učinkovitost in gospodarnost vlade (16 %), • večji dostop javnosti do informacij (15 %) • večja prikladnost storitev vlade (27 %), • nič/ne vem (11 %).[5] Največja razlika med rezultati te ankete in ankete, izve- dene leta 2000 med ameriškimi državljani, je v tem, da je več Japoncev kot prvo prioriteto navedlo večjo ustreznost storitev vlade. V obeh anketah pa so državljani na prvo mesto med navedenimi možnostmi postavili odgovornost vlade. Pametna vprašanja, ki si ga v zvezi s tema anketama za- stavljajo voditelji vlad in dobavitelji, se glasi: Kateri je način uporabe IKT, ki zagotavlja večjo odgovornost vla- de? Kje so tisti viri, ki omogočajo doseči možnost, ki so jo državljani postavili na prvo mesto, pa do takrat sploh ni bila predstavljena ljudem, ki sprejemajo odločitve? Kako vemo, ali lahko e-vlada ponudi rezultate na tem področju? Resnica je, da državljani verjetno želijo kombinacijo vseh teh koristi. Aplikacije, ki omogočajo večjo odgovornost in boljši dostop do informacij ter tudi večjo učinkovitost in prikladnost storitev, bodo požele odobravanje držav- ljanov. Za naslednji korak je torej treba uskladiti rešitve e-vlade z dodatnimi značilnostmi, ki omogočajo večjo odgovornost in se neposredno lotevajo bolj vsestranskih in razširjenih ciljev e-vlade. Vzpostavitev demokratičnega zaupanja lahko poleg e- vlade podprejo tudi prizadevanja, ki vplivajo na obstoječe zaupanje v vlado, z namenom povečanja sproščenosti državljanov pri uporabi komponent storitvenih transakcij e-vlade.[6] Druga anketa, ki jo je izvedel Center za od- ličnost v vladi, pa je razkrila, da je stopnja zaupanja med uporabniki e-vlade v Združenih državah večja v primer- javi z uporabniki spleta, ki ne uporabljajo storitev e-vlade (36 % in 22 %).[7] Ni sicer nujno, da je na povečanje zaupanja vplivala uporaba storitev e-vlade, vendar pa je to dejavnik, ki si zasluži širše raziskave v prihodnosti. Konec koncev je povečanje zaupanja ljudi v vlado z e- storitvami rezultat, za katerega se splača prizadevati in ga tudi vrednotiti. Legitimnost in razumevanje E-vlada ponuja vladam možnosti za razlago in prikaz njihove legitimnosti ter zagotavlja osnovno online izobra- ževanje državljanov, ki bo povečalo njihovo razumevanje odgovornosti vlade. Bistvenega pomena je, da na spletu zagotovimo eno- stavno predstavljene informacije o vladnih funkcijah, programih in pravni strukturi (“Kako deluje?”), povezave do sorodnih strani, kjer so zanesljive, ažurirane informa- cije, ter predstavitve izvoljenih predstavnikov in vladnih voditeljev. Ta vsebina, namenjena izobraževanju, je lahko razvrščena tako, da oblikuje segment “Demokracija”, ki je dostopen z glavnega vladnega portala. Povezava do ustanovitvenih listin države, npr. do ustave ali zakonov, se morda zdi suhoparna, vendar pa pomaga zagotoviti kontekst za legitimnost vlade. Skupaj s povezavami do uradnih virov vlade je lahko vsebina za izobraževanje državljanov predstavljena na uporabnikom prijazen način, z mešanico besedila, slik, zvoka in videoposnetkov. Eden od kazalcev uspeha e-vlade in demokracije bo lahko večje razumevanje vlade, ki so ga pridobili online uporabniki. Če želimo učinkovito sodelovati v delovanju vlade, moramo imeti dostop do osnovnih pravil, vključno z informacijami o pravilnem načinu izvajanja zahtev, po- vezanih s pravico do informacij, ki presegajo tiste, ki jih vlada po lastni presoji ponuja na spletu. Če te dozdevno banalne informacije ne bodo vključene, ne bo pravega temelja, potrebnega za uspešno prizadevanje za spodbuja- nje večjega sodelovanja javnosti.