OZ 2004/1

10 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 1 Steven L. Clift: E-VLADA IN DEMOKRACIJA Vloga interneta pri izobraževanju volivcev je zelo po- membna, vodenje pa poteka čez celo leto. Državljani bodo svoje predstavnike bolj angažirali pri procesu vodenja, če bodo menili, da od političnega re- zultata lahko pričakujejo korist, da bo njihovo mnenje upoštevano ali da bo njihovo sodelovanje pomembno. Na splošno sicer velja, da mnogo državljanov večinoma nima neposredne koristi, vendar IKT lahko podpre sodelovanje državljanov in razpravo v zvezi s predstavniškimi poli- tičnimi procesi. Le-ti imajo neposredno politično moč in oblast, tako da ne gre zgolj za zunanje delovanje ali aka- demski eksperiment. Zato je povezava participativne de- mokracije, ki jo podpira IKT, in predstavniških procesov lahko najbolj učinkovit način za povečanje demokracije preko e-vlade. Zgodnje razprave o teledemokraciji so pogosto pokazale, da je bila razširjena uporaba IKT s strani državljanov dostikrat način premagovanja nenehnih frustracij pred- stavniških institucij in političnih procesov. Obstajajo primeri o tem, kako so državljani od zunaj uvedli nove online vire novic (npr. Malaysikini.com), forume [13] in e-organizirane kampanje (prizadevanja z e-pošto in bese- dilnimi sporočili v podporo protestov, s katerimi so želeli prisiliti filipinskega predsednika Estrado, da bi odstopil). Torej državljani imajo možnost, da sprožijo zadevo, za katero menijo, da jo je treba rešiti, in da oblikujejo javno mnenje. Imajo potencial, vendar pa so uspešna prizadeva- nja dramatične narave izredno redka. Treba je poudariti, da imajo predstavniške institucije in predstavniki ustavno legitimnost in odgovornosti, ki ju v demokraciji informa- cijske dobe ne smemo podcenjevati. Treba je tudi pretehtati, ali bodo predstavniki v infor- macijski dobi izgubili moč v primerjavi z izvršno vejo. V Kanadi že dolgo poteka polemika o neposrednem po- svetovanju državljanov in vladnih ministrov ter o vlogi članov parlamenta. Eksperimentiranje s strani izvršne oblasti z online posvetovanjem se zdi nekaterim članom parlamenta kritična točka, saj v tem vidijo znak za kon- centracijo moči v vladi.[14] Spremembe, ki jih pospešuje IKT, zlasti še neposredno in učinkovito povezovanje upravnih organov z državljani, namesto preko izvoljenih funkcionarjev ali sredstev javnega obveščanja, bodo po vsem svetu sprožile probleme, povezane z ravnotežjem moči.Velike razlike med parlamentarnim in predsedni- škim sistemom so tudi lahko gonilna sila za evolucijski razvoj ukrepov za spodbujanje vlaganj v IKT. Zaradi e-vladnih prizadevanj kot celote narašča tehno- loška in komunikacijska moč izvršne veje, pomanjkanje ustreznih investicij v IKT-infrastrukturo predstavniških institucij, procesov in članov pa lahko bistveno spremeni vlogo predstavnikov pa tudi javno mnenje o njihovi moči in vplivu. Ta izziv sem sprožil leta 2002 na konferenci Parlamenti na internetu (Parliaments on the Net).[15] Na osnovi povratnih informacij je jasno, da se nekateri člani parlamenta v mnogih državah zavedajo, da je pomemb- nost demokratičnih institucij na kocki. Vendar pa ta za- deva v večini držav še ni prodrla v strateško razmišljanje parlamentarnih voditeljev. Moje mnenje je, da je online širjenje predstavniških pro- cesov v domove in na javna mesta v politični pristojnosti za demokracijo v informacijski družbi najpomembnejši izziv. Širjenje mora najaktivnejšim državljanom omogo- čiti sodelovanje. Prav tako mora tudi odpreti politične procese, tako da bo več državljanov menilo, da je njihovo sodelovanje pri upravljanju vredno truda tudi v času med volitvami. Konec koncev pa morata e-vlada in demokracija pred- stavnikom še vedno zagotoviti čas in prostor za premiš- ljeno razpravo, tako da lahko sprejemajo zahtevne odlo- čitve in kompromise, kar so dolžni v skladu s svojo zapri- sego ob prevzemu funkcije. Naše trenutno ukvarjanje z zbujanjem pozornosti za e-vlado in protesti z online po- sredovanjem in lobiranjem lahko pravzaprav kratkoročno otežijo doseganje kompromisov in povzročijo razpršenost politike, ki ima čedalje bolj strankarsko naravo. Sodelovanje z vnosom informacij in v razpravi Internet in IKT se za pridobivanje informacij od državlja- nov lahko uporabljata na strukturiran način. V veliki meri lahko podpirata posvetovanje z državljani. IKT lahko državljanom omogoča, da izrazijo svoje mnenje; če vlada želi, lahko njihovo mnenje tudi sliši. Birokratski strahovi pred veliko količino, a hkrati majhno kakovostjo teh podatkov predstavljajo pomembno oviro za e-vladna prizadevanja za povečanje online sodelova- nja. Pomanjkanje časa, s katerim se soočajo državljani, predstavlja izziv tudi državnim uradnikom. Če zbiranje, vrednotenje in odgovarjanje v zvezi z javnimi vhodnimi informacijami ne bo strukturirano, bo vsaka nadaljnja jav- na pripomba dobila manjšo vrednost ali bodo menili, da ima manjšo vrednost. Doseči večjo stopnjo posvetovanja na podlagi kakovostnih vhodnih informacij državljanov je najpomembnejša e-vladna in demokratična dejavnost izvršne in upravne veje. Vendar pa morajo vlade pri svojem prizadevanju za vzpo- stavitev online posvetovanja, ki naj bi dopolnilo javne tradicionalne posvetovalne dejavnosti, podpreti osnovni vnos informacij državljanov. Poglabljanje demokracije pa zahteva neprekinjeno sodelovanje, se pravi 24 ur dnevno 7 dni v tednu, ob dvosmerni e-komunikaciji med držav- ljani in vlado.