OZ 2004/1

12 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 1 Steven L. Clift: E-VLADA IN DEMOKRACIJA zunaj vlade ali pa v sodelovanju z ustreznimi ravnmi vla- de, ob finančni in poslovni podpori. Konec koncev je lahko vrednotenje online angažiranosti in razprave povezano z družbenim kapitalom neposrednih udeležencev, sčasoma pa tudi s prebivalstvom kot celoto na območjih, kjer so se pomembna prizadevanja uvelja- vila. Prav lahko se zgodi, da uporaba interneta za vzdr- ževanje sedanje ravni participativne demokracije ne bo več veljalo za eno od možnosti. Morebitnim dognanjem, da taka uporaba interneta kot trenutno obstaja, lahko de- jansko pospeši ali poveča obstoječe negativne trende, bi nasprotoval s tem, da je lahko gostovanje trajnih lokalnih forumov, namenjenih za online angažiranost državljanov, ena najbolj gospodarnih investicij, ki vodijo v poglobitev demokracije ali vsaj omogočajo, da le-ta ostaja na pravi poti. Pojavlja se še en koncept, ki je povezan z orodji za online razpravo in posvetovanje, namenjenih za vnos informacij o političnih usmeritvah, uporablja pa se za javno izva- janje ali v povezavi z izhodnimi informacijami. Temu pravim “javno omrežje”. Kaže na to, da prevzema vlada vlogo javnega moderatorja med zainteresiranimi udele- ženci in državljani, ki želijo vladi neposredno pomagati pri soočanju z javnimi izzivi znotraj konteksta ustaljene politike. Podpora taki vrsti angažiranosti državljanov lah- ko finančno upraviči investiranje v posvetovalna orodja, ki temeljijo na potencialu dvojne uporabe.[22] ZAKLJU^EK Demokracije v informacijski dobi morajo biti konec kon- cev sposobne uskladiti voljo svojih ljudi. Demokratični rezultati bi morali biti neposredno povezani s prihodnjimi napori e-vlade in financiranjem. Navedel sem nekaj pri- merov, ki prikazujejo vrednost namena demokratizacije, podprtega z učinkovitimi IKT-orodji in strategijami. Z IKT lahko poglobimo demokracijo in zagotovimo širše sodelovanje. Gre za realne možnosti novih medijev, ne le za njihov potencial. Ali se bodo trenutne navade, ki so bolj izjema kot pravilo, razširile? Odgovor na to vpraša- nje bo predstavljal izziv za novo generacijo uporabnikov interneta, ki se bodo ukvarjali z razvojem demokracije. Naš izziv lahko na kratko predstavimo takole: 1. Demokratična potreba ne jamči uporabe IKT kljub že prikazani ali potencialni vrednosti, ki jo ima. Vlade sicer lahko reagirajo v svojem političnem okolju na zunanje spremembe, ki so se pojavile zaradi uporabe IKT, vendar morajo tisti, ki imajo moč, odločati v interesu družbe, da bi IKT uveljavili v procesu uprav- ljanja. Le v zelo redkih primerih se lahko zgodi, da bo IKT odplaknil neprilagodljive politične sisteme. 2. Uporaba IKT v demokraciji ne jamči uspeha ali pozi- tivnega učinka. Napake pri prilagajanju lokalnim po- gojem, kulturi, zakonom in izvedbi so resnični izzivi. 3. Uspeh v eni državi ali upravnem organu ne jamči raz- širitve, niti ne trajne uporabe, četudi je jasno prikaza- na vrednost določenega načina uporabe IKT. Vsake toliko časa so volitve. Novi voditelji pa dostikrat spre- menijo politične prioritete in pristope. 4. Vendar pa je vrednost univerzalne razširitve navad in strategij z uporabo IKT, ki se nanašajo na demo- kratične potrebe, izjemna. Fina, občutljiva narava demokracije pač zahteva nenehne izboljšave in trajno bogatenje z najnovejšimi orodji, ki so na voljo. 5. Treba je torej razločno izraziti potrebo, prikazati in dokumentirati uspeh v smeri želenih demokratičnih rezultatov in delati preudarno, da bi zagotovili njihovo razširitev. Na osnovi demokratične strukture in zgodovine države ali skupnosti mora vsaka generacija državljanov in voditeljev izoblikovati svoje lastne demokratične izkušnje in duha. Politični sistemi in navade prejšnje generacije so bili bistveno spremenjeni zaradi pojava sredstev javnega ob- veščanja. Nova generacija pa ima demokratične možnosti za uporabo IKT, ki ji lahko pomaga pri soočanju z novimi javnimi izzivi ter spodbuja razvoj človeka in družbe. Za zagotovitev demokracije v informacijski družbi je pač po- membnejše oblikovanje gonilne sile kot hiter uspeh. Opombe avtorja Članek temelji na raziskavi z oznako UNPAN/DESA, namenjeni Zdru- ženim narodom, in sicer za Poročilo o svetovnem javnem sektorju za leto 2003 (World Public Sector Report), ki je objavljen na spletnem naslovu: http://unpan.org/dpepa_worldpareport.asp. Online razprave, diapredstavitve o trendih globalne e-demokracije (Global E-Democracy Trends), sorodni članki in dodatne povezave so na voljo na: http://publicus.net/e-government. Preko seznama Democracies Online Newswire na http://dowire.org se lahko povežete z več kot 2500 ljudmi iz več kot 75 držav, ki jih zanima e-demokracija. Opombe uredništva Izvirni članek, na podlagi katerega je nastal pričujoči prevod, je bil prvič objavljen februarja 2004. Ključne besede je pripravilo uredništvo.