OZ 2004/1

16 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 1 Tvrtko M. Šercar: KIBERANGELČKI UMAZANEGA OBRAZA Public Education Network (OPEN) iz leta 1996, ki svetu- je, kako ravnati ob prevarah, kako zmanjšati skrbi staršev in zaščititi zasebnost. Namen javnega servisa GetNetWise [6] je pomoč staršem in otrokom pri uporabi interneta in zaščita pred pornografi, hekerji, nadlegovalci in drugimi, ki zlorabljajo internet, na način, ki drži uporabnike na razdalji “en klik od” (One Click Away). Internetna indu- strija proizvaja tudi orodja v klepetalnicah za blokiranje sporočil tistih posameznikov, ki grozijo. Ponudniki inter- netnih storitev tudi filtrirajo vsebine na strežnikih (gated communities), ki je namenjena otrokom in drugim upo- rabnikom. Predvsem je zaželeno sodelovanje med online industrijo in policijo ter med ISP-ji in žrtvami kiberna- dlegovanja. ISP-ji tako priporočajo žrtvam, naj kopirajo vse e-maile, ki jih pošiljajo kibernadlegovalci; predlagajo jim, da pogosteje spreminjajo gesla in druge podatke za identifikacijo. V neki fokusni skupini žrtev kibernadle- govanja, ki jo je organiziralo Ministrstvo za pravosodje ZDA, so udeleženci poudarili pomembnost strokovne pomoči zdravnikov, delavcev za zaščito otrok, šolskega osebja in delodajalcev ... Najstarejša in največja organizacija za varnost na interne- tu je že omenjena organizacija CyberAngels, ustanovljena leta 1995; je v pomoč tistim, ki sumijo, da bodo postali žrtve hekerjev, tistim, ki jih skrbijo virusi v računalniku, tistim, ki se želijo online naučiti več o zaščiti otrok, in tistim, ki so žrtve online nadlegovanja ali preganjanja. Pomoč zagotavljajo v angleškem, španskem, francoskem in nemškem jeziku. GetNetWise je javni servis korporacij, ki se ukvarjajo z internetnimi dejavnostmi, in organizacij, ki opravljajo javno službo, njihov namen je, kot rečeno, držati uporab- nike na razdalji “en klik od”. Institute for Security Technology Studies: A National Center For Cybersecurity and Counterterrorism Research, Development & Analysis (ISTS) [7] v ZDA je organizaci- ja kiberpolicajev, strokovnjakov za računalniški kriminal. Pri ISTS deluje International Association of Computer Investigative Specialists (IACIS) [8], prostovoljna nepro- fitna korporacija strokovnjakov, ki so se posvetili izob- raževanju na področju računalniške forenzične znanosti o sredstvih in načinih uničevanja bodisi dokazov bodisi računalniških sistemov ali obojega. Tam so leta 1991 skovali izraz računalniška forenzična znanost. Z računalniško forenzično znanostjo in z izobraževanjem na tem področju se ukvarja tudi New Technology Inc. (NTI) v ZDA.[9] NTI naj bi imel največji laboratorij za računalniško forenzično znanost v svetu. Women Halting Online Abuse (WHOA) se ukvarja z izobraževanjem internetne skupnosti o online nadlegova- nju, usposabljanjem žrtev nadlegovanja in oblikovanjem politik, po katerih se sistemi lahko prilagajajo z namenom ustvariti okolja brez nadlegovanja. WHOA podpira pravi- co do svobode govora online in drugače, vendar meni, da svobodni govor, ki vključuje grožnje emocionalnemu in fizičnemu varstvu, ni zakonsko zaščiten. Naloga WHOA je ščititi ljudi pred nadlegovanjem, ki temelji na spolni, rasni, etnični in starostni neenakosti. Predvsem je organi- zacija žensk, ki s statističnimi podatki predstavljajo več- ino žrtev.[10] Search [11] je konzorcij pravosodnih uradnikov iz vseh držav v ZDA, ki skrbi za boljše pravno informiranje in učinkovito uporabo informacijske tehnologije v instituci- jah pravosodnega sistema. Privacy Rights Clearinghouse (PRC) [12] je neprofitni program za izobraževanje, raziskave in zastopanje potroš- nikov. Publikacije PRC-a so v pomoč pri zaščiti osebnih podatkov in zasebnosti. Stalking resource center je del National Center for Vic- tims of Crime (NCVC) za različne informacije, dokumen- tacijo in publikacije o nadlegovanju.[13] V februarju leta 1999 je Al Gore, tedanji podpredsednik ZDA, zaprosil državnega odvetnika (Attorney General), da razišče naraščajoči problem kibernadlegovanja, avgu- sta istega leta pa je predsedniku ZDA posredoval poročilo [14], v katerem je: • obravnaval naravo in razsežnost kibernadlegovanja kot družbenega pojava, • opisal odziv zakonodaje, industrije in skupin žrtev na ta problem, • analiziral adekvatnost zveznih zakonov in zakonov posameznih ameriških držav v zvezi s kibernadlego- vanjem, • podal priporočila, kako se boriti proti temu naraščajo- čemu družbenem problemu. Ker univerzalna sprejeta definicija kibernadlegovanja ni obstajala, je bil v poročilu izraz definiran kot uporaba interneta, e-pošte in drugih e-oblik sporazumevanja z na- menom anonimnega nadlegovanja drugih oseb. Večina zakonov ameriških držav obravnava nadlegovanje žrtve kot ponavljanje groženj z nasiljem, nekateri zakoni vključujejo tudi grožnje žrtvini ožji družini, nekateri pa kot nadlegovanje kvalificirajo tudi dejanja, ki samo implicirajo grožnjo. Praviloma se nadlegovanje in nasilje začne kot anonimno zaplotništvo in ga je treba takoj vzeti zelo resno. Borbo proti otroški pornografiji na internetu in seksualnemu izrabljanju otrok je začel Federal Bureau