OZ 2004/1

RAZGOVOR Dr. BORUT JUSTIN Bil je svetovni prvak v veslanju na divjih vodah v času, ko so se Slovenci v tem športu prebili v svetovni vrh, kjer so še danes. Najboljši je bil v tandemu in morda ga na sploh karakterizira koope- rativnost, ki je v naši znanosti redka lastnost. Diplomiral je iz strojništva z lepo aplikativno nalogo, njegov doktorat pri profesorju Pekleniku (1973) pa ga je uvrstil v jugoslovansko strokovno elito na področju odrezovalnih tehnologij. Vendar pa ga hitro najdemo tudi v Elanu, kjer je vzpenjajoči se industriji pomagal pri novih materialih. Leta 1978 je Informatika objavila njegov članek o vlogi patentne dokumentacije, kar je takrat že postalo osnovno področje njegovega delovanja. Zadnjih petindvajset let je sodeloval pri vseh glavnih projektih, ki so uvajali informacijsko tehnologijo v strokovno in znanstveno delovanje. O tem tudi predava na Fakulteti za organizacijske vede. Upo- rabniki sistema COBISS se vsakodnevno srečujemo s sistemom INFORS, ki ga je zasnoval Borut Justin in ga vzdržuje in razvija družinsko podjetje Justinfo. gačno delovno okolje, povezano z računalniki in informatiko, je zahtevalo mnogo dodatnega dela in novega znanja. OZ : V predgovoru k Znanstveno tehnični in- formatiki Valentina Jarca (1985) ste postavili začetke te stroke v leto 1970. Dvajset let kas- neje ste bili član močne skupine, ki je sestavila Program razvoja skupnih osnov znanstvenega in tehničnega informiranja . Kako ste zadovolj- ni z razvojem na tem področju? Dr. Justin : Sem in nisem! Naj nekoliko po- jasnim, predvsem pa opredelim predmet, kajti informatika je danes širok pojem: govorim o računalniško in telekomunikacijsko podprtih informacijskih sistemih za prenos znanja, to je bazah podatkov znanstvene in strokovne narave, njihovi gradnji, pripravi, ponudbi in uporabi. V zadoščenje in zadovoljstvo mi je, da se danes nihče več ne sprašuje o primernosti in upraviče- nosti informatizacije na tem področju; nihče več ne razmišlja o klasičnih alternativah, saj bi bilo to danes smešno in povsem “mimo”, ekonom- sko pa zgrešeno in obsojeno na propad. OZ : Evforija ob informacijski revoluciji za- megljuje resnico, da tudi v tem primeru ni nič nastalo preko noči. Slovenska informatika ima kar nekaj zgodovine in v njej je vaše ime nepo- grešljivo. Kako bi označili skoraj polstoletno izgrajevanje osnov, ki nam danes omogočajo govoriti o informacijski družbi pri nas? Dr. Justin : Menim, da je bila evolucija tudi na tem področju podobna kot na mnogih drugih: začetki so bili dolgotrajni, težki, negotovi in takratni informacijski začetniki s(m)o potre- bovali mnogo entuziazma, potrpljenja, trme. V glavah večine pa se dolgo ni premaknilo kaj dosti; slovensko okolje ni bilo takrat (in po mojem mnenju še vedno ni) naklonjeno spre- membam, ki grozijo poseči v vsakdanje po- klicno in zasebno življenje. Seveda pa je potrebno tudi pošteno povedati: dokler smo razvijali posamezne – med seboj nepovezane – informacijsko oziroma računal- niško podprte otočke na določenih področjih, ni bilo mogoče govoriti o kakšnih sinergijskih učinkih in prihrankih zaradi informatizacije. Prej nasprotno: razvijanje aplikacij, vsebin (baz podatkov) in splošno privajanje na dru-