OZ 2004/1

M 23 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 1 RAZGOVOR Na zadnje vprašanje pa ne znam odgovoriti, to morate vprašati ekonomiste. OZ : Ali obstaja trg znanja oziroma trg informacij, koliko vemo o njem in kako se na njem znajdemo? Če so knjiž- nice zaloge znanja in informacij, bi tudi one morale kaj vedeti o tem trgu? Dr. Justin : Včasih sem slišal, da so knjižnice zakladnice znanja, čeprav so bile takrat bolj grobnice. Kako pa naj bi našel želeno s kataložnimi listki – avtorskimi, stvar- nimi v eni od knjižnic, ki morda želenega sploh nima? Kaj, če ima druga? Katera? Poleg tega iščem vsebino , ne avtorjev ali prve besede naslova ! Cobiss je to spremenil, danes se res da najti, kar v naših knjižnicah obstaja. Ven- dar prevečkrat pozabljamo: Slovenija je majhna in vseh 1000 knjižnic (kar je sicer ogromno!) skupaj poseduje le fragment svetovne literature oziroma informacij, ekono- mija pa mora poslovati v pogojih globalizacije. Samo- zadostnost je smrtna obsodba! Rešitev je samo v sprotni uporabi svetovne, globalne informacijske ponudbe. Da, to je drago, pa še znati je treba uporabiti, a je neskončno cenejše od rizika, ki ga prinaša neuporaba: propad, stečaj, brezposelnost, revščino. Knjižnicam in knjižničarjem se sama od sebe ponuja možnost delovanja kot vmesnega člena, posrednika pri iskanju in dobavi informacij. To bi moralo biti dobrodošlo zlasti malim podjetjem (SME’s), ki si ne morejo privoščiti specialističnega znanja na po- dročju iskanja in dobave informacij. Svetovni trg informacij definitivno obstaja in je vreden letno nekaj 10, verjetno celo 100 milijard evrov, o tem obstajajo ocene in študije, ki jih je mogoče najti kot ka- kršne koli druge informacije na načine, o katerih govoriva ves čas tega pogovora. Svetovni trg znanja je nekoliko manj opredeljiv, je pa nedvomno finančno mnogo težji od trga informacij, saj vanj sodijo, med drugim, licenčne pogodbe, ki v razvitem svetu same po sebi predstavljajo izdaten delež celotnega ekonomskega kolača – in daleč največji kupci so prav v najbolj razvitih delih sveta. OZ : Justinfo je uporabnikom sistema Cobiss že dolgo poznan kot ponudnik informacijskega sistema INFORS, ki ga od letos sofinancira Ministrstvo za informacijsko družbo. Kaj predstavlja v celotni informacijski ponudbi v Sloveniji? Dr. Justin : Infors je vodnik, infrastrukturno orodje, ki uporabnikom kaže pot do koristnih informacij. To je sicer mogoče razbrati iz samega imena Infors, ki je okrajšava za INformacijski sistem inFORmacijskih virov v Slove- niji. Infors je brezplačni pripomoček, ki omogoča iskanje pri- mernih računalniških virov informacij – baz podatkov z vsega sveta, ki so, vključno z intelektualno podporo, tehnično in pravno dostopne iz Slovenije. Z intelektualno podporo pa mislim na organizacijo oziroma znotraj nje na osebo, ki bazo podatkov pozna, jo ima pravico uporabljati in lahko iz nje ponudi storitve drugim. Celoten sistem je tudi iz terminoloških razlogov v celoti dvojezičen: slovenski in angleški. V slovenščini se izrazi, zlasti iz angleščine, še niso “usedli”, ali jih sploh še ni, poleg tega vsak dan nastajajo novi. Naloga Inforsa je olajšati iskalcem globalnih informacij odločitev, kateri vir je za določeno potrebo najprimer- nejši. Prednost Inforsa je njegova profesionalna struktura in vsebinska bogatost: Inforsove baze podatkov so natan- čno strukturirane, podatki so organizirano razdeljeni po večjem številu polj s povsem jasno določenimi informa- cijskimi funkcijami na strokovnem, časovnem, organiza- cijskem, podpornem, geografskem in predvsem vsebin- skem področju ter še nekaterih drugih. To omogoča zelo natančno iskanje želenega vira informacij. V veliki večini primerov (nad 95 %) pa zapisi v Inforsovih bazah vse- bujejo tudi direktne povezave (linke) do končnih ponud- nikov, proizvajalcev ali informacijskih izdelkov po vsem svetu, o katerih so na voljo še podrobnejše informacije, vendar seveda v lokalnem jeziku. Infors ima 20-letno zgodovino in vanj so vgrajene prav toliko časa zbirane izkušnje, tudi večine najbolj poznanih tujih primerljivih izdelkov. V letu 1985 je izšla pri slo- venskem združenju za znanstveno in tehnično informira- nje v redakciji prof. Aleksandre Kornhauser znana rdeča knjižica Znanstveno in tehnično informiranje v Sloveniji skupine avtorjev, v kateri sem sodeloval. Ob delu pri pri- pravi knjižice sem razmišljal, da je pravzaprav kovačeva kobila bosa: Knjiga o računalniških informacijah? Morala bi vendar biti baza podatkov! Res takrat niti opremljenost niti tehnologija pri nas še nista bili povsem zreli za idejo baze podatkov o bazah podatkov. Vendar sem se kmalu za tem na lastno pest lotil dela in v nekaj letih je bila pripravljena baza podatkov Databases Index (ali kratko Dataindex), ki je bila od leta 1987 dostopna online na računalniku (hostu) IC-INFO Informacijskega centra in tudi na računalniku IZUM-a. V 1994 letu so eksperti EU Phare pri ocenjevanju slovenske znanstvene informacij- ske scene pohvalili Dataindex ter ga priporočili v nadalj- njo realizacijo kot ključni infrastrukturni informacijski izdelek. Ker je bil Dataindex po moji sodbi že zastarel in premalo informativen, sem predlagal nov projekt in kot samostojni raziskovalec pogodbeno za IZUM s fi- nanciranjem takratnega MZT izdelal design in izvedbeno