OZ 2004/1

M 27 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 1 ALI UPORABLJATE SPLETNI DRŽAVNI PORTAL? Pod pojmom državni portal mislim na splet, ki ga doseže- mo s klikom na povezavo www.gov.si . Preko te povezave dosežemo spletna mesta vseh ključnih državnih teles, ki jih je pod pojmom državne uprave 53, vseh skupaj pa nekajkrat toliko. Ne znam oceniti, koliko potiskanih strani gradiva bi to znalo biti, gotovo pa ne manj od pol milijona. Te vsebine dnevno oblikuje več tisoč avtorjev, uporabljamo pa jih vsi, ki imamo dostop do interneta, takih pa je že 40 % državljank in državljanov Slovenije. Upoštevaje tudi potrebno informacijsko opremo, vse skupaj ni poceni in stroške bi zanesljivo morali izraziti v milijardah tolarjev. Uporaba interneta pri poslovanju države nima alternative, je pa še kako smiselna razprava o tem, ali je njegova raba učinkovita ali ni. Državno uradništvo, ki je deležno kriti- ke vse od obstoja države, se danes vse pogosteje skriva za spletnim vmesnikom. Sodobna kritika birokracije se zato prične s kritiko državnega portala. CATI-JEVA ANALIZA IZ LETA 2002 Zenel Batagelj je bil na čelu raziskovalnega projekta, s katerim so po naročilu Urada za informiranje in Ministr- stva za informacijsko družbo ocenili stanje spletnih strani izbranih državnih organov. Nastalo je obširno analitično poročilo Analiza spletnih strani vladnih služb in ministr- stev Republike Slovenije (CATI, 2002), ki ga bom povzel kot izhodišče za oceno. Analize so se lotili s pristopom fokusnih skupin, ki so jih formirali bodisi virtualno preko inerneta bodisi stvar- no v studiju. Virtualna skupina je poudarjala možnost pridobivanja informacij, ki jih uporabniki potrebujejo za reševanje vsakodnevnih problemov. Nezadovoljni so bili, ker strani niso poenotene, niti ni na voljo skupnega iskalnika za vse vladne strani. Ocenili so, da tehnološke možnosti za neposredno participacijo državljanov v smislu razprav “za in proti” ali tudi izjasnjevanj z glaso- vanjem niso izkoriščene. Stvarna skupina v studiju je bila osredotočena na možnosti vzpostavljanja stikov z ljudmi iz vladnih služb. Ugotovila je, da tudi v tem po- gledu obstajajo ogromne razlike od enega do drugega državnega organa. Problem predstavljenih vsebin je njihova slaba organiziranost, kar vzbuja vtis anarhije v delovanju države. V nadaljevanju so v strokovnih diskusijskih skupinah sodelovali kvalificirani uporabniki: analitiki spletnih strani, skrbniki spletnih strani, novinarji, oblikovalci. Vse skupine so bile zelo kritične v splošni oceni vladnih splet- nih strani in še najboljšo oceno so jim dali novinarji (3,5 od možnih 10). Analitiki so bili nezadovoljni, ker strani niso integrirane, so brez identitete in ne ponujajo prijazne navigacije. Oskrbnike moti nedefinirano poslanstvo, gra- fična zmeda, kopičenje besedil in premalo interaktivnosti. Novinarji so si želeli centralni portal, boljšo organizacijo vsebin, manj samovšečnega predstavljanja funkcionarjev. Oblikovalci seveda pričakujejo bolj poenoteno celostno podobo države, več dinamičnosti in večjo prilagojenost intuitivnemu ravnanju uporabnikov. V seštevku so fokusne skupine pri vsebinah ugotovile na- slednje pomanjkljivosti: • neenotna struktura strani in neenotna poimenovanja, • težave pri navigaciji, saj se je treba vsakega uporabni- škega vmesnika lotiti posebej, • težave z iskalniki, ki najdejo preveč ali pa nič, • ni horizontalne povezanosti med stranmi, • ni opaziti centralne redakcije, • vsebine so naključne in nikoli ne veš, kaj smeš priča- kovati, • ni centralne vstopne točke. Čeprav ne bi smelo biti več nobenega dvoma, da je in- ternet “bazični medij za komunikacijo z državljani”, si mnogi niso na jasnem, katere funkcije naj bi opravljale spletne strani. Naštejmo najpomembnejše: • informiranje državljanov o delu državnih organov, • transparentna predstavitev dela državnih organov, • predstavitev strukture, organizacije organa, • posredovanje praktičnih informacij, pomembnih za državljana, • dostop do uradne dokumentacije (zakoni ipd.), • zagotavljanje participacije državljanov pri odločanju, • predstavitev države navznoter in navzven,