OZ 2004/1

28 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 1 OCENA • storitve za državljane (e-uprava), • odnosi z javnostmi, • predstavitev zaposlenih v državnih organih, • predstavitev poslanstva državnih organov. Razen metode fokusnih skupin so v projektu uporabili različne metode intervjujev. Z metodologijo mehkega veriženja so preverjali ažurnost in preglednost vsebin, dosegljivost ljudi na kontaktnem naslovu, prilagojenost grafičnih rešitev hitrosti nalaganja, kakovost iskalnika in navigacijo. Intervjuji z uporabniki (vzorec ni bil kaj pri- da, saj so absolutno prevladovali moški in prevelik je bil delež Ljubljančanov) so opozorili na naslednje značilno- sti: • Le manjši del uporabnikov (26 %) se zanima za pred- stavitve ministrov in drugih šefov, čemur je sicer na- menjen najudarnejši del spletnih strani. • Zadovoljstvo uporabnikov, ki je na splošno nizko (le 44 %), je v prvi vrsti odvisno od vsebin, ki pa so po- gosto neustrezne, nezanesljive, neselektivne, neaktu- alne in ne dopuščajo sodelovanja. • Dosegljivost uslužbencev za komunikacijo je neza- dostna (ocena 3,3 je najnižja od primerljivih ocen) in očitno ti ljudje svojo prislovično birokratsko ignoran- co razkazujejo tudi na internetu. • Ne dosti bolje ocenjujejo uporabniki tudi možnosti za participacijo, kar je nepreklicen dokaz, da naročniki spletnih strani mečejo denar skozi okno. • Čeprav so na voljo številna orodja, so spletne strani slabo prilagojene uporabnikom s posebnimi potreba- mi. V okviru projekta so izvedli tudi laboratorijsko testiranje uporabnosti izbranih spletnih strani po uveljavljenih me- todah (Nielsen idr.). Pri tem se je izkazalo, da so ponujeni iskalniki bolj ali manj neuporabni. Nekatere strani želijo biti nekaj posebnega s “kreacijami” (znamenite kavne skodelice Ministrstva za kulturo), druge spet z neberljivimi fonti ali nepotrebnim kompliciranjem strani, kar se maš- čuje s počasnim nalaganjem. Katastrofalno je, če državni organ ne ponudi možnosti za sodelovanje z uporabniki. Preizkusili so odzivnost spletnih strani vladnih služb na zahteve ali pobude uporabnikov: merili so čas in kako- vost odgovorov najvišjih funkcionarjev, služb in skrbni- kov spletnih strani. Najbolje so se odrezali: Agencija za gospodarsko promocijo Slovenije, Urad za intelektualno lastnino, Ministrstvo za zdravje, Urad za Slovence v za- mejstvu in po svetu, Služba za evropske zadeve, Urad za droge, Urad za invalide in bolnike, Urad za makroeko- nomske analize in razvoj. Najslabši pa so bili: Urad za varstvo potrošnikov, Agencija za kmetijske trge, Policija, Ministrstvo za šolstvo, Ministrstvo za zunanje zadeve, Center vlade za informatiko, Urad za enake možnosti, Urad za verske skupnosti. Ob vsem tem pa je le tretjina odgovorov povsem ustrezala postavljenemu vprašanju! Potrdilo se je, da kjer ne odgovarjajo odgovorni, tudi službe ne reagirajo. Ponekod (Urad za varstvo potrošni- kov, Urad za verske skupnosti) pa v času preizkusa sploh še niso “vzeli” interneta. Podobno kot službe so se obna- šali tudi skrbniki spletnih strani. Opravljena je bila še ocena stanja spletnih strani s hevri- stično metodo, in sicer, kakšna je prepoznavnost, pomoč za uporabnike, natančnost, navigacija, grafično oblikova- nje, vsebina, interaktivnost in prilagojenost za tujce. Za- jeli so le spletne strani ministrstev. Identiteta ministrstev je več kot borna, saj le “promet” in “delo” sploh karkoli poizkušata. Vzrok vidim v pretirani politizaciji državne uprave, ko je aktualni minister edina dovoljena identifikacija. To postavlja stvari na glavo, saj je dejansko ministrstvo trajna entiteta, minister pa je pre- hodni gost. Pomoč uporabnikom je šibka stran večine spletnih stra- ni. Da ni nikjer navedeno, po čem sploh išče ponujeni iskalnik in da ni seznama pogostih vprašanj (FAQ), je na današnji stopnji razvitosti interneta znak hudega podce- njevanja uporabnikov. Natančnost vsebine na spletnih straneh se najenostavneje ugotovi po datumu zadnje spremembe. Če nimaš čiste vesti, tega podatka pač ne navedeš in tega se poslužuje večina ministrstev. Seveda si na ta način ni mogoče pri- dobiti zaupanja javnosti, ampak očitno to ne vzbuja pre- tirane skrbi. Pri navigaciji je strokovna ocena odkrila, da niti ena spletna stran nima povezave navzgor, povezave do splet- ne strani vlade. Torej ni variante, da bi si najprej utrl bliž- njico do “svojega” ministrstva, od tam pa bi imel dostop do vseh drugih državnih organov, ko te na to napelje reše- vanje določenega problema. Vsakič lepo od začetka ... Glede vsebin smo na podlagi rezultatov raziskave že ne- kajkrat ugotovili, da je preobremenjena s samopromocijo funkcionarjev in številnih uradnikov, ki se kar sami pred- stavljajo za funkcionarje. Vsi se slikajo, niti eden pa ne navede, kdaj ima uradne ure, ko državljani lahko potrkajo na njegova vrata. Prejšnji stavek ni zlobna pripomba, ampak resnični izsledek raziskave! Na brezbrižnost do uporabnikov kaže tudi podatek, da – z eno samo izjemo – ministrstva ne ponujajo prijazne možnosti tiskanja do- kumentov in če niste izurjeni, vam bodo vrstice segale čez rob. Še vedno pa imate možnost, da plačate kotizacijo za kakšen seminar, kjer vam bodo ljudje z ministrstev razdelili lepo odtisnjen dokument, kar bi moralo zanimati korupcijsko komisijo.