OZ 2004/1

M 29 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 1 OCENA Nobeno ministrstvo na svoji spletni strani ne razgrne proračunskih postavk, čeprav je v demokratičnem svetu jasno, da se pri denarju začne in konča javno delovanje. Glede interaktivnosti pa je najbolje, da navedemo kar citat iz raziskovalnega poročila (str. 135–136): “Ocena stanja interaktivnosti na spletnih straneh ministrstev je katastrofalno slaba, kar kaže na nepoznavanje in neiz- koriščanje posebnosti, ki jih kot medij omogoča internet. Prednost interneta je za vladne spletne strani predvsem v neposredni komunikaciji državljanov z oblastjo. Preko svojih spletnih strani bi vladne službe lahko neprestano spremljale glas ljudstva. Samo tri ministrstva ponujajo kakršnokoli možnost interaktivnega sodelovanja njihove službe z državljani, uporabniki interneta. Še v teh nekaj primerih pa je interakcija tako zapletena, da je ne zmorejo uporabljati celo najbolj izkušeni uporabniki interneta. Še posebej to velja v primerih, ko je možnost interakcije na- menjena najširši publiki.” UGOTOVITVE RAZISKAVE SIBIS IZ LETA 2003 Statistical Indicators Benchmarking the Information So- ciety (SIBIS) je večletna raziskava, ki smo jo v našem časopisu že predstavili, tokrat pa se nas tiče le v segmentu e-uprave. Raziskava je Slovenijo “ujela” v trenutku (ko- nec leta 2002 in v začetku leta 2003), ko je bilo v javnosti zelo veliko govora o e-upravi, servisi za uporabnike pa še niso delovali. Zato se srečujemo s čudno sliko visokih pričakovanj in skoraj nikakršne uporabe. Pri e-napovedi dohodnine je pri Sloveniji zapisana ničla. Pri novih članicah to možnost uporablja 7 % anketiranih, pri starih članicah pa 6 %. Vodilni državi v tem pogledu sta Danska in Nizozemska, kjer e-napovedi davkov upo- rablja tretjina anketiranih. Nekoliko drugačna je slika pri iskanju zaposlitev, kjer internet dejansko uporablja 13 % anketiranih v Sloveniji. Takšno je tudi povprečje za pristopnice, v stari EU pa to možnost uporablja 18 %. Prednjačijo Avstrija, Danska in Finska s četrtino vseh anketiranih. Glede pridobivanja osebnih dokumentov (potni list, rojst- ni list ipd.) preko interneta ima Slovenija spet ničlo, nove članice imajo 1 %, stare pa tudi ne dosti več (3 %). Naj- razvitejša Švedska ima 9 % in ZDA 7 %. Tudi pričakova- nja so povsod zelo nizka in kaže, da so ljudje sprijaznjeni s čakanjem pred vrati uradov tudi v prihodnje. Registracijo avtomobila preko interneta prakticirajo le redke države (Švedska 12 %, ZDA 8 %), zato ničla pri Sloveniji ne izstopa. Tudi pričakovanja v celi EU so niz- ka. Anketirani v Sloveniji so izrazili nadpovprečna pričako- vanja glede e-prijav na policiji. Sicer so takšna pričako- vanja v EU zelo nizka in pri uporabi te možnosti večina izkazuje ničlo. V EU prištevajo k e-upravi tudi online knjižnične servise in glede tega so anketirani iz Slovenije po zaslugi CO- BISS-a izkazali daleč najvišjo uporabo – dvakrat višjo od povprečja EU. Slovenska vlada se v svojih poročilih o prehodu v informacijsko družbo s tem podatkom niti po- hvaliti ne zna. Glede možnosti spremembe bivališča preko interneta je pri slovenskih anketirancih zapisana ničla, sicer pa tudi v EU uporaba tega servisa ni množična (še največ na Šved- skem 17 % in na Nizozemskem 12 %). Sicer se je Slovenija uvrstila v skupino članic EU, v katerih dajejo anketirani internetnim servisom prednost pred tradicionalnimi servisi (poleg Slovenije še Finska, Avstrija, Luksemburg, Nemčija, Danska, Švedska in Ni- zozemska). To je nedvomno podatek, ki mora razveseliti načrtovalce e-uprave, obenem pa zresniti vse tiste, ki so odgovorni za prisotnost državnih organov na svetovnem spletu. Državljanke in državljani Slovenije res spremljajo, kaj oblast počne ali ne počne v virtualnem prostoru! NEKAJ TUJIH DRŽAVNIH PORTALOV Večkrat slišimo pohvale na račun informatizacije državne uprave v Singapuru. Če vtipkate naslov www.gov.sg, se boste v trenutku znašli v zelo prijaznem spletnem okolju, kjer se boste glede na vaš problem brez ovir horizontal- no selili med spleti ecitizen , Singov Portal , Singapore Infomap PSDi (Public Service Directory interactive) in SGDi (Singapore Government Directory interactive). Na vstopni strani www.ecitizen.gov.sg me je pozdravila novi- ca, da se lahko prevežem na eLibraryHub za online pre- iskovanje knjižničnih katalogov. Kdaj se bo s čim takim pripravljena pohvaliti slovenska vlada? Sicer je vstopna stran zelo pregledna in z vso vse- bino dokazuje, da vlada obstaja zaradi državljanov in ne obratno. Leva stran vodi k poglavitnim novicam o davkih in podporah podjetnikom. Obiskovalci so po- vabljeni, da se izrečejo o aktualnih vprašanjih in z enim klikom ste pri izraženih mnenjih, podpisanih ali anonim- nih. Na voljo je uporabniška pomoč. Desna stran ponuja storitve različnih vrst: e-pošto, SMS, tudi knjižnično storitev. Sredina strani odpira vrata do glavnih državnih e-servisov: napoved davkov, prijava na razpisana delo- vna mesta, sodelovanje pri odločanju, donatorstvo, naro- čanje vladnih dokumentov, pomoč pri ustanovitvi pod- jetja, javna naročila. Od tam vas klik preseli na SGDi in vam omogoči stik s slehernim državnim funkcionarjem.