OZ 2004/1

32 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 1 OCENA ampak najdemo le tisto, kar se je nabralo zadnja leta. Vse drugo si morajo državljani kupiti pri IUS-Infu. Ponudba e-publikacij – domačih in iz EU – je revna in zastarela. Tudi EUROVOC bo terjal še veliko dela. Pri spletni strani Državnega sveta se trudijo s prevaja- njem v različne tuje jezike, nerazumljivo pa izpuščajo italijanščino in madžarščino. Za razliko od Parlamentarca je Poročevalec DS ažurno prenesen v e-verzijo. Svojo spletno stran, ločeno od vlade (!), ima predsednik vlade, kar spominja na avstrijsko prakso, ki ni vredna po- snemanja. Sicer tukaj edinkrat najdemo nagovor v jezikih obeh avtohtonih manjšin, kar je vredno pohvale. Posebej poudarjam e-forume, v katerih sodeluje kar precej držav- ljank in državljanov in to bi moralo tudi druge prepričati k izdatnejši interaktivnosti. Spletnih strani sodnih organov nisem ocenjeval, a vsaj pri Ustavnem sodišču bi bil kakšen forum zanimiv za širšo javnost. Pri Računskem sodišču sem nasedel navedbi, da si lahko ogledam e-verzijo poročil, sem pa po desetminut- nem čakanju prenehal verjeti, da se sploh kaj nalaga. Za sklep si bom dovolil oceno, da se je spletna stran E- uprava s tem letom začela resnično spreminjati v sodoben portal. Seveda pa to ne velja za posamezna ministrstva, kjer še vedno ne razumejo, da upravljajo s spletnimi ser- visi, ne pa s slikanicami o njihovi pomembnosti in šar- mantnosti. Za takšno stanje ne krivim skrbnikov spletnih strani, pač pa zveličavne službe za odnose z javnostmi, ki s svojimi sprevrnjenimi nazori tudi sicer uničujejo nor- malno komunikacijo v družbi. In v državnih organih jih je na stotine! Vladni internet se jih mora čim prej otresti, kar je pri e-upravi očitno uspelo. V korist učinkovitosti države bi bilo, če bi se jih rešili tudi pri drugih spletnih straneh. Franci Pivec