OZ 2004/1

EU je tu! Vse skupaj vsaj malo spominja na poroko: bolj ko se bliža, bolj so partnerji zamišljeni in zaskrb- ljeni. Pa ne vedo pravega razloga, le eno je jasno, da se bo marsikaj spremenilo. In kaj bi se znalo zgoditi s knjižničarsko in informacijsko srenjo? Proces evropeizacije in globalizacije nas je zajel že zdavnaj in v naši stroki v resnici nikoli ni bilo dovoljeno razmišljati provincialno in izolacionistično. Dve desetletji že beremo Urquhartova Na- čela bibliotekarstva kot uvod v knjižnično dejavnost in od tam vemo za izrek “Nobena knjižnica ni otok”. COBISS je nastal na podlagi mednarodnih standardov za izmenjavo bibliografskih informa- cij in njihov pretok v evropskem prostoru je naša vsakdanjost. Pa vendar, zaskrbljenost ni odveč. Pridružujemo se skupnosti, ki je za kakšen korak pred nami glede obravnavanja informacij in znanja. Evropska integracija se je pred pol stoletja pričela zaradi premoga in jekla, da bi se nato razvila v skupni trg, od “lizbonske strategije” naprej pa je v ospre- dju integracija znanja. EU naj bi našla način, da bi divergentne kulture povezala v sinergijski pro- jekt in si s tem zagotovila prvenstvo v svetovnem razvoju. Potrebna pa sta dva velikanska koraka: • Opustitev jalovih prepirov med nacionalnimi državami o njihovi večvrednosti, pri čemer po- zitivno izkušnjo izpričujejo Beneluks ter Nemčija in Francija, negativno pa večno sprti Balkan. • Izgradnja povezovalnih infrastruktur, kar niso samo komunikacijski kanali, ampak tudi konsen- zi o standardih. V EU o knjižnicah že nekaj časa ne govorijo več kot o ločenih entitetah, ampak jih vidijo v sklo- pu inovacijskega okolja, multikulturnega okolja, izobraževanja na daljavo, informacijske družbe itd., vedno popolnoma vpete v take širše družbene funkcije. Zunaj tega niso nikomur potrebne. Knjižnica je zato vse manj hiša in vse bolj baza znanja, ki ji digitalna narava omogoča pojavljanje na “tisoč krajih in v tisoč oblikah”. Logika zajamčenih okolišev po srednjeveškem načelu priveza- nosti na zemljo ne bo več veljala in prebivalci EU bodo študirali, se zdravili ali oskrbovali z infor- macijami tam, kjer bo ponudba za njih najugodnejša. To se ne bo zgodilo že kar 1. maja, ampak od tega dne dalje se tej konkurenci ne bo več dopustno niti mogoče izogniti. EU ni preprosto isto kot Slovenija s 400 milijoni prebivalcev, ampak je nova kvaliteta, z novimi odnosi in spremenjenimi načini delovanja. Bolj kot na drugih področjih se bo to poznalo v superstrukturi: pri znanosti, izobraževanju, kulturi itd. Tudi zato, ker so se morali v industriji, prometu, turizmu, kmetijstvu ipd. takim spremembam že v dobršni meri prilagoditi. COBISS zagotavlja knjižnicam start iz prve vrste, kar je pomembno, ni pa dano enkrat za vselej in potrebnih bo veliko naporov in sredstev, da bi ohranili te startne pozicije. Toda v tekmi se mora knjižnica izkazati še s celo vrsto servisov, ki jih pristojna ministrstva nočejo vezati na COBISS in jih kot ločene projekte ne financirajo IZUM-u, ampak drugim nosilcem: • digitalizacija knjižničnega gradiva, • digitalni arhiv, • digitalna knjižnica Slovenije, • digitalna integracija knjižnic, arhivov, muzejev, • javne digitalne vstopne točke itd. Vsi ti projekti bi morali pripeljati do praktičnih rezultatov, ki jih bodo lahko knjižnice uporabile na enako učinkovit način kot sistem COBISS pri katalogizaciji, izposoji, bibliografijah in drugem. Ne dvomim, da se nosilci teh projektov zavedajo svoje odgovornosti, toda časa ni več veliko in knjiž- nice bi lahko bile upravičeno vznemirjene glede njihove perspektivne ponudbe. A ni čutiti kakšne hude nervoze in upam, da se ne zanašajo na to, da jim bo, tako kot doslej, vse probleme v zvezi z informatizacijo reševal IZUM. Država je naloge razdelila drugače in temu bo treba prilagoditi pričakovanja. UVODNIK