OZ 2004/1

M 3 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 1 E-VLADA IN DEMOKRACIJA Steven L. Clift Kontaktni naslov: clif t @ p ublicus.net Izvle~ek Pomembnejše vlade z namenom večje demokratizacije v svoje e-vladne aktivnosti vključujejo in- formacijsko komunikacijsko tehnologijo. Ta trend zahteva vzpostavitev želenih rezultatov in ciljev, ki bodo odločilni pri razvoju tovrstnih prizadevanj. Če bomo v informacijski dobi izkoristili dobro prakso ter tehnologije in strategije, bomo s tem poglobili demokracijo in povečali angažiranost držav- ljanov. To pa so tisti temelji, ki bodo odprli nove možnosti za večjo online angažiranost državljanov ter za razpravljanje med njimi in njihovo vlado; obenem bodo tudi ponazorili vrednost informacijske komunikacijske tehnologije za učinkovito in dostopno participativno demokracijo. Klju~ne besede e-demokracija; participativna demokracija; posvetovalna demokracija; zaupanje; zadovoljstvo; odgo- vornost; legitimnost; digitalna ločnica Abstract Leading governments, with democratic intent, are incorporating information and communication tech- nologies into their e-government activities. This trend necessitates the establishment of outcomes and goals to guide such efforts. By utilizing the best practices, technologies, and strategies we will deepen democracy and ensure representation and citizen engagement in the information age. It is upon this foundation that opportunities for greater online engagement and deliberation among citizens and their governments will demonstrate the value of information and communication technologies in effective and responsive participatory democracy. Keywords e-democracy; participatory democracy; deliberative democracy; trust; satisfaction; accountability; legitimacy; digital divide Ta raziskava zajema vsestranski pogled na demokratične rezultate, za katere si lahko prizadevajo vlada, civilna družba in drugi z namenom, da bi online poglobili in iz- boljšali participativno demokracijo. Na temelju posebne osredotočenosti na e-vlado in demokracijo se vizija par- ticipativne demokracije, izboljšane zaradi uporabe spleta, ali e-demokracije [1] opira na model postopnega razvoja, ki vključuje mnogo področij demokracije in njihovih institucij v celotni družbi. Vladne demokratične institucije (vključno s predstavni- škimi telesi in izvoljenimi funkcionarji), mediji, politične stranke in interesne skupine pa tudi sami državljani v čedalje večji meri uporabljajo online možnosti.Vprašanje, ki se zastavlja, ni, ali bomo imeli e-demokracijo. Le-ta obstaja že zdaj, saj demokratične institucije, državljani pa tudi nedemokratični soudeleženci že zdaj uporabljajo ta medij. Vprašanje je, kje smo in kakšne možnosti se nam UVOD E-vlada in demokracija, zliti v celoto, predstavljata ka- menček v mozaiku e-demokracije. Najsi gre za online kampanjo, lobiranje, aktivizem, politične novice ali raz- prave državljanov, se politika in upravljanje po vsem svetu vse bolj odvijata tudi na spletu. Neznanka pa ostaja, ali se politika in upravljanje, kakršna poznamo, s tem dejansko tudi spreminjata. Iz perspektive vsake vlade, civilne družbe ali gospodar- ske organizacije, je razmeroma enostavno raziskovati našo institucionalno vlogo pri online izgradnji participa- tivne demokracije. Največji izziv predstavlja upoštevanje celotne situacije, saj ne delujemo v vakuumu, prav tako pa tudi ne v nespremenljivem okolju. Konec koncev so edini, ki doživljajo celovitost nastajajoče demokratične informacijske dobe, državljani ali kar e-državljani.