OZ 2004/1

4 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 1 Steven L. Clift: E-VLADA IN DEMOKRACIJA odpirajo, kakšne vrste e-demokracijo lahko zgradimo, ali – bolje – bi morali zgraditi. Vlade, kot javne ustanove in varuhi demokracije, morajo igrati proaktivno vlogo v online svetu. Najprej morajo ohraniti obstoječe demokratične navade kljub pritiskom, ki se pojavljajo v zvezi z informacijsko dobo. Nato pa morajo vključiti in prilagoditi online strategije in tehno- logije, ki bi podpirale prizadevanja za razširitev in po- globitev participativne demokracije. Poglabljanje sodelo- vanja državljanov v demokratičnih procesih je bistvenega pomena, saj vladam na vseh nivojih in v vseh državah omogoča usklajevanje volje svojih ljudi in učinkovitejši odgovor na javne izzive v informacijski dobi. Pot do demokracije v informacijski dobi je premišljena. Politična in socialna pričakovanja ter vedenje se spremi- njajo prepočasi, zato ne moremo pričakovati, da nam bo informacijska komunikacijska tehnologija (IKT) zagoto- vila neposredno in nezahtevno pot v večjo participativno demokracijo. Enostavna bližnjica do bolj dostopnega na- čina vodenja, ki bi podpiral človeški in ekonomski razvoj, ne obstaja. Pot do e-demokracije mora biti načrtovana, le tako lahko hodimo po njej s samozavestnimi, prepričani- mi koraki. V nadaljevanju tega članka raziskujemo naštete korake, ki jih omogoča IKT; pri tem imamo ves čas v mislih per- spektivo vlade: 1. Razumevanje trenutnih online aktivnosti s področij politike in upravljanja, z vzpostavitvijo ukrepov, po- vezanih s smernicami, ki vključujejo trenutne izkušnje državljanov. 2. Dokumentiranje primerov dobre vladne prakse in deli- tev rezultatov. 3. Spodbujanje zahtev državljanov in dejavnosti civilne družbe. 4. Razširjanje prakse ter ustvarjanje več premišljenih opcij in orodij. Analiza se osredotoča na drugi korak, komentarji na tretji; na osnovi analize raziskujemo četrti korak. Ta pragmatični pristop je bistven pri razvoju trajne dejavno- sti v mnogih različnih demokracijah. Dandanes je zelo enostavno opustiti demokratični potencial interneta, ker ni prinesel revolucionarnih sprememb, ki so jih napo- vedovala sredstva javnega obveščanja. Ta članek presega njihova predvidevanja. Celo na območjih, ki so za demokratične procese zelo od- prta, predstavljata prvi in drugi korak oviro. Razvoj oro- dij za četrti korak večinoma poteka zunaj vlade. Têmelji za razumevanje, za prakso vlade in izkušnje državljanov na splošno še niso bili popolnoma raziskani in razviti. Prizadevanja za izgradnjo participativne demokracije, ki bi temeljila na IKT, lahko ovirajo tisti, ki imajo moč, če postane sprememba, ki jo pospešujejo “od zunaj”, močno spolitizirana. Počasna uveljavitev je možna tudi, če je razširjeno mnenje, da uporaba IKT za pomembnejše so- delovanje v demokratičnih procesih ni neizogibna, četudi se vlada načeloma strinja, da so nove oblike sodelovanja zaželene. Samo nazorna predstavitev tega, da participativno vode- nje vodi do boljših demokratičnih rezultatov, ki družbi pomagajo doseči njene politične, socialne, ekonomske in kulturne cilje, bo privedla do tega, da bo IKT na področju političnega sodelovanja postal neizogiben, z dobro pod- poro in povsem uveljavljen. VMESNI ZAKLJU^KI Na osnovi desetletnih opazovanj spleta in osebnih obis- kov 23 držav sem mnenja, da potencialna korist IKT v participativni demokraciji še naprej narašča po vsem sve- tu. Vsak dan po vsem svetu vse več državljanov uporab- lja internet. Vsak dan je več takih, ki internet uporabljajo tudi v politične namene in za namene skupnosti. Vsak dan kaka vlada doda novo online značilnost, ki je bila obliko- vana, da bi bolj povezala vlado in državljane. Čeprav ta potencial narašča, pa je realnost še vedno taka, da se izkušnje večine ljudi in vlad spreminjajo le v majhni meri. Če so državljani in vlade zaenkrat s trenutnim sta- njem demokracije zadovoljni, je čutiti le majhno stopnjo spodbude, ki bi pospešila napore in povečala prizadeva- nja za izboljšanje vodenja in sodelovanja državljanov. Če pa obstaja želja po povečanju angažiranosti, bi bilo treba za dosego tega cilja uporabiti pogosto zelo gospodaren potencial, ki ga skriva IKT, skupaj z dodatnimi strategija- mi in reformami. Nekateri so živeli v zmoti in upali, da že sam obstoj novih tehnologij pomeni tudi njihovo uporabo in spremembo vedênja, svojstvenega državljanom, poli- tikom ali državnim uslužbencem. Večinoma se ne srečuje- mo s tehnologijo, ki bi bila sama po sebi demokratična in bi imela tako velik vpliv, da bi izsilila prav revolucionar- ne spremembe. Zdaj pa nekaj besed o demokratični evoluciji, povezani z IKT. S perspektive naraščajočega evolucijskega razvoja e-vlada že vpliva na participativno demokracijo na na- slednjih območjih: 1. Kjer obstajajo zgodovinske, politične ali kulturne osnove za aktivnejšo civilno družbo ter sodelovanje in svetovanje, ki ju omogoča vlada. 2. Kjer je tehnologija omogočila, da se je zanimanje za participativno demokracijo uveljavilo, in to ob nižjih stroških, v izogib gospodarskemu in državnemu nad-