OZ 2004/1

M 5 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 1 Steven L. Clift: E-VLADA IN DEMOKRACIJA zoru, ki sicer poteka nad tradicionalnimi mediji. Po- membno je, da so v očeh tistih, ki se odločijo tvegati, koristi večje od posledic, povezanih s pravno in oseb- no varnostjo v zvezi z online političnimi aktivnostmi in aktivnostmi v sredstvih javnega obveščanja. 3. Kjer konkurenčno politično okolje spodbuja demokra- tične institucije, od parlamentov, izvoljenih funkcio- narjev, institucij izvršne oblasti, političnih strank in interesnih skupin do sredstev javnega obveščanja, da začnejo svoje politične aktivnosti izvajati online. Te aktivnosti velikokrat spodbujajo sodelovanje do mere, ki pospešuje interese posamezne institucije. Na temelju svojih opazovanj menim, da lahko demokra- tična evolucija, povezana z IKT, v bližnji prihodnosti napreduje in tudi poglobi demokracijo na naslednjih po- dročjih: 1. Kjer se vlade lotevajo e-demokracije, se pravi e-sode- lovanja, pa tudi splošne civilne pobude in dela, pove- zanega s svetovanjem, ter za te dejavnosti razporedijo specifične vire. 2. Kjer prizadevanja za ponujanje storitev e-vlade in razvoj javnih portalov dosegata visoko stopnjo raz- voja in zrelosti. To pa potrjuje misel, da se je treba predhodnim komentarjem vladne politike o demokra- tizacijskem potencialu interneta popolnoma posvetiti ali pa jih povsem opustiti. Če e-demokracijo v vladi podpremo z usmerjanjem politike na najvišji ravni in prikazom povpraševanja državljanov, bo le-ta imela pomemben potencial. 3. Kjer si je civilna družba prizadevala za uveljavitev javnih sfer v informacijski družbi ali za ustvarjanje možnosti za razpravo v kiberprostoru, z namenom spodbujati politične in problemske razgovore, razpra- ve in diskusije med državljani in njihovo vlado. Onli- ne javna sfera mora izpostavljati teme, o katerih je potrebna razprava, in oblikovati javno mnenje. Če ima ustrezne vire, strukturo in uživa zaupanje, lahko igra svetovalno vlogo pri javnem sprejemanju odločitev. 4. Na nivojih vlade, ki so bliže ljudem. Znano je, da ljudje raje sodelujejo, če imajo občutek, da ima njiho- vo sodelovanje vpliv. Na bolj lokalnih nivojih vlade bo enostavneje uporabljati IKT za dosego širšega preseka državljanov, kar bo prispevalo k spremljanju rezultatov njihovega povečanega sodelovanja. Na tem nivoju imajo lahko prizadevanja državljanov večji in trajnejši “zunanji” vpliv na določanje zadev, pomemb- nih za javnost. RAZVOJNI TRENDI Večina sodobnih raziskav demokratičnih, političnih in vladnih vplivov na IKT je osredotočena na: 1. Online dejavnosti, zlasti še primerjave med značil- nostmi spletnih mest političnih institucij, npr. kampanj in političnih strank. 2. Razvoj e-vladnih storitev s perspektive načrtovanja in strategij ali na temelju osredotočenosti na reforme javne uprave. 3. Državljanom namenjene ankete v zvezi z njihovimi političnimi online aktivnostmi. Te ankete do določene mere oblikujejo smernice za dejavnosti za nenehno vrednotenje. Mnogo manj je anket, namenjenih izvo- ljenim funkcionarjem, ljudem, ki na vladnem nivoju sprejemajo odločitve, in politični eliti, vključno z novinarji. 4. Prakso online svetovanja ali e-sestavljanja predpisov, s poudarkom na dobrih navadah in že pridobljenih spoznanjih. 5. Raziskavo pred letom 1995; takrat so se osredotočili na teledemokracijo in možnosti neposredne demokra- cije, ki bi jih tehnologija izboljšala ali sploh omogoči- la. V zadnjem času pa se raziskave posvečajo predvsem: 6. Raziskovanjem online javne sfere in možnosti za po- svetovalno demokracijo, kakršno omogoča splet. 7. E-parlamentom; tovrstnih raziskav je sicer malo, ven- dar so pomembne. Malo je raziskav, ki se ukvarjajo z vlogo IKT na področju državne zakonodaje, mestnih svetov in drugih predstavniških teles. 8. Argumentu institucionalne razširitve [2], ki lahko zamenja za lase privlečen kiberoptimističen/kiberpe- simističen pristop do analiziranja vpliva interneta na politično vedenje. 9. Potrebam uporabe za informiranje v razvoju e-vlade; to je tisti segment, ki ga zlasti podpirajo splošni novi mediji in internetne raziskave. 10. Razmišljanjem “kaj, če”; tovrstne raziskave so še ved- no razmeroma pogoste, zastavljena vprašanja pa so dostikrat preveč splošna, da bi bila uporabna v praksi. Na splošno so revolucionarna pričakovanja, ki jih je v mnogih dejavnostih ustvarilo obdobje interneta in podjetij “dotcom”, zameglila evolucijske procese, ki dejansko potekajo. Konec koncev so potrebni kvalitativni in kvantitavni raz- iskovalni projekti, ki bi omogočili ovrednotenje na IKT temelječe specifične strategije, oblikovane z namenom, da bi dosegli specifične demokratične cilje. Kruha se ne speče preprosto tako, da se v posodo z moko vlije vodo. Testo je treba mešati, ga gnesti, dodati druge, med njimi tudi lokal- ne sestavine in arome ter ga speči. Potreben je torej recept. Če je naš cilj povečati udeležbo na javnih srečanjih, lahko poskusimo s tremi online metodami, seveda v povezavi z