OZ 2004/2

M 47 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 2 Izvle~ek IFLA je leta 2003 začela pripravljati novi mednarodni katalogizacijski pravilnik. V nasprotju s predhodnimi, tako imenovanimi pariškimi načeli, bi morala nova pravila v večji meri spoštovati raznolikost nacionalne katalogizacijske prakse. Na primeru korporativnih značnic sva poskušali prikazati genezo mednarodnih pravil od ideje o univerzalni uporabi enotne značnice do ideje o uni- verzalni kontroli značnice. Na slednji naj bi temeljila nova katalogizacijska pravila. Klju~ne besede mednarodna katalogizacijska pravila; korporacije; značnice; nacionalni katalogizacijski pravilniki; pariška načela; FSCH Abstract In 2003, IFLA started preparing a new international cataloguing code. As opposed to the previous code, the Paris Principles, the new code should pay greater attention to the diversity of national cataloguing practices. On the basis of corporate name headings, we have tried to present the gene- sis of international principles from the idea of the universal use of a uniform heading to the idea of universal control forms per body. The latter should form the basis for the new International Catalo- guing Code. Keywords international cataloguing code; corporate bodies; headings; national cataloguing codes; Paris Prin- ciples; FSCH UVOD Sredi lanskega leta je v Berlinu v sklopu konference IFLA potekal prvi iz serije regionalnih sestankov izve- dencev za katalogizacijo na temo novega mednarodnega katalogizacijskega pravilnika. Srečanje za regijo Central- ne in Južne Amerike bo letos avgusta v Buenos Airesu, za azijsko regijo pa leta 2006 v Seulu. Osnovni cilj med- narodnega katalogizacijskega pravilnika je vzpostavljanje standardov za opis vsebine bibliografskih in normativnih zapisov v knjižničnih katalogih, da bi se tako lažje dose- gla vzajemna uporaba v mednarodnem prostoru. Že vrsto let z izrednim zanimanjem pričakujemo korenite premike pri vprašanjih mednarodnih katalogizacijskih pravil. Od leta 1961, ko smo s t. i. pariškimi načeli dobili prva mednarodna katalogizacijska pravila, so se katalo- gizacijske okoliščine opazno spremenile, predvsem pod vplivom nove računalniške in komunikacijske tehnolo- gije. Prve znake teh okoliščin smo v mednarodnih kata- logizacijskih pravilnikih zasledili leta 1977, ko je IFLA NOVI MEDNARODNI KATALOGIZACIJSKI PRAVILNIK Korporativna zna~nica med idejo o enotni in univerzalno kontrolirani obliki Gordana Popovi}-Boškovi} Biserka Fortuna Institut informacijskih znanosti (IZUM), Maribor, Slovenija Kontaktni naslov: gordana.popovic @ izum.si biserka.fortuna @ izum.si objavila prvi standard za opis neknjižnega gradiva. Tako je postalo še očitnejše, da tiskano gradivo ni edini medij za posredovanje informacij. Tudi drugi nosilci informacij so bili obravnavani enako. Zaradi teh sprememb se je leta 1988 pojavil prvi osnutek standarda za računalniške dato- teke, danes rekonceptualiziran v ISBD(ER). 1 Avtomatska obdelava podatkov, sistemi za vzajemno katalogizacijo, tehnologija OPAC ter Z39.50 protokoli so postopke ka- talogizacije radikalno spremenili. Nove okoliščine samih katalogov so bile mednarodno potrjene s priporočili za iz- pise OPAC, 2 nove katalogizacijske razmere pa v koncep- tualnem smislu dosežene s študijo Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise . Vendar pa nove katalogizacijske razmere niso edini raz- log za nova mednarodna katalogizacijska pravila. Po- memben razlog za njihovo novo definiranje je tudi ta, da štirideset let po adaptaciji pariških načel nacionalni ka- talogizacijski pravilniki niso več zadosten okvir za med- sebojno izmenjavo bibliografskih in normativnih zapisov. O tem pričajo številni neuspeli mednarodni projekti. Eden