OZ 2004/2

M 49 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 2 Gordana Popović-Bošković, Biserka Fortuna: NOVI MEDNARODNI KATALOGIZACIJSKI PRAVILNIK jezikovnimi in kulturnimi razlikami, ampak so ostale tudi v pristopu, obliki in strukturi sorazmerno nepoenotene. Prvi postpariški korak k poenotenju korporativnih znač- nic so bila priporočila za uporabo izvirnih nazivov držav in mest v korporativnih značnicah, sprejeta na mednarod- nem sestanku izvedencev za katalogizacijo v Kopenhag- nu leta 1969, vendar tudi ta niso bila dovolj učinkovita. Kljub takojšnjemu sprejetju pariških načel je katalogiza- cijska praksa še naprej potekala v nespremenjenih okvi- rih. Zato je Eva Verona v Corporate headings: their use in library catalogues and national bibliography 10 izčrpno analizirala, kako se v posameznih državah interpretira kolektivno avtorstvo in kakšna je oblika korporativnih značnic. Končne rezultate obsežne študije je predstavila leta 1974 in potrdila, da mednarodna standardizacija pri uporabi, razumevanju, obliki in strukturi korporacij še zmeraj ni dosežena. Zaradi pomanjkljivega koncepta je predlagala definicijo korporativnega avtorstva: “Delo lahko pripišemo korporativnemu avtorju, če je iz značaja ali vsebine dela nedvomno razvidno, da gre za rezultat kreativnega ali organizacijskega dela korporacije kot celote, ne pa posameznika, ki je sestavil njegov načrt.” 11 Definicija ni bila sprejeta in s to študijo je IFLA zaklju- čila globalni pristop k problemu korporacij. Vprašanje korporativnega avtorstva so prepustili teoretičnim deba- tam posameznikov, sami pa so se posvetili le poenotenju korporativne značnice. FSCH Leta 1980 je izšla publikacija Form and structure of cor- porate headings , 12 katere namen je bil priskrbeti osnovni niz pravil za mednarodno standardizacijo oblike in struk- ture korporativnih značnic ter v kombinaciji z normativno datoteko ustvariti program univerzalne bibliografske kontrole. V njej se priporoča, da se korporacije identifi- cirajo po svojih nazivih, določeni pa so tudi pogoji, pod katerimi je mogoče med korporacije prišteti tudi občasne skupine s formalnim nazivom ali brez njega. Splošnim sledijo podrobnejša priporočila za vse posamezne speci- alne vrste korporacij in političnoteritorialnih enot. V na- slednjih letih je pravilnik pridobil še tri dopolnitve – prva je obsegala dopolnitev poglavja o verskih skupnostih, druga se je nanašala na zapis kratic, tretja pa na uporabo geografskih imen kot kvalifikatorjev. 13 Ideje o nujnosti generalne revizije standarda za korpo- rativne značnice so se začele pojavljati že leta 1982, ko je Frans Haymans v članku How human-usable is inter- changeable? Or, shall we produce catalogues or babelo- graphic towers? 14 predstavil idejo o univerzalni kontroli normativnih značnic . Ton Heijligers, ki od leta 1997 vodi delovno skupino za revizijo FSCH, je idejo razvijal dalje ter na njej utemeljil razlikovanje med univerzalno kontrolo enotnih značnic , ki je namenjena mednarodni izmenjavi, in enotno značnico , ki je namenjena nacionalni uporabi. Nekaj let zatem se je tudi Sekcija za katalogi- zacijo začela zavedati, da kljub FSCH-ju ni poenotenega pristopa h korporativnim značnicam. Ustanovila je novo delovno skupino za FSCH, da bi ta pregledala pravila iz leta 1980 in ugotovila, kako jih revidirati. Skupina si je določila tri cilje: • preoblikovati člene, ki jih nacionalni bibliografski centri različno interpretirajo; • ponovno razmisliti o odnosu med "skonstruiranimi" in "naravnimi" značnicami; • pri svojih odločitvah upoštevati zmogljivosti nove računalniške in komunikacijske tehnologije. “Diskusija se je osredotočila na dve domnevni funkciji FSCH. Ali lahko standard istočasno služi obema name- noma? 1. Olajša online izmenjavo korporativnih imen z navodi- li za oblikovanje t. i. univerzalno kontroliranih oblik imen, ki naj bi jasno identificirala vsako posamezno korporacijo in jo ločila od drugih (vključno z variant- nimi oblikami imena) ter označila enotno obliko glede na poreklo korporacije. 2. Postavi mednarodna pravila za oblikovanje medna- rodno priznane enotne značnice kljub dejstvu, da se značnice (oblika, jezik, zaporedje besed ...) na nivoju države pogosto prilagajajo nacionalnim potrebam in tradiciji.” 15 Po mnogih razpravah je prišla delovna skupina na konfe- renci v Pekingu do zaključka, da je verjetnost vsesplošne- ga sprejetja mednarodnih pravil majhna, zato je predlaga- la, naj se FSCH uporablja pri oblikovanju korporativnih značnic v posameznih knjižničnih katalogih. Nacionalnim bibliografskim agencijam je svetovala uporabo podobnih, vendar zaradi lažjega razumevanja ne nujno tudi identič- nih oblik značnic. Delovna skupina se je odločila identificirati predmetna področja, na katerih bo FSCH treba revidirati, kljub temu da še ni imela jasnih stališč glede namena preoblikova- nega FSCH. Dokument, v strokovni javnosti znan kot Pekinške naloge , med drugim izpostavlja: • Problem zaporedja besed v korporativnih značnicah, ki imajo v nazivu osebna imena. • Problem napotil pri korporacijah, ki imajo variantne oblike imena. • Problem jezika kvalifikatorja: Ali naj se uporablja jezik uporabnika, katalogizacijskega centra ali uradni jezik? • Problem zemljepisnih imen.