OZ 2004/2

50 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 2 Gordana Popović-Bošković, Biserka Fortuna: NOVI MEDNARODNI KATALOGIZACIJSKI PRAVILNIK • Problem podrejenih korporacij: Ali lahko govorimo o "tipičnih” in “netipičnih” podrejenih korporacijah? • Kdaj lahko sestanke obravnavamo kot serije? Katere spremembe naziva določamo kot pomembne? • Kakšne probleme prinaša uporaba sedanjih standar- dov ISO za transliteracijo? Kakšna naj bi bila napotila za večjezične države? 16 Vendar Pekinške naloge niso ponudile odgovora na naj- pomembnejše vprašanje, namreč: Kakšen je namen takš- nega mednarodnega standarda? Izkazalo se je, da pravega odgovora ni. Z revizijo FSCH so sklenili počakati, vse dokler delovne skupine za MLAR in ISDAN 17 ne bodo objavile svojih sklepov in ne bodo vidni rezultati revizije AACR2 in RAK. OPU[^ANJE IDEJE O UNIVERZALNI UPORABI ENOTNE ZNA^NICE Dobrih štirideset let po pariških načelih se je pokazalo, da je trditev Eve Verone iz leta 1974 o “trendu privrže- nosti tradiciji” še zmeraj aktualna. Kadar koli namreč mednarodno pravilo nasprotuje nacionalnim interesom, se vztrajno odklanjajo tako pariška načela kot FSCH. Ker se po vseh teh letih ni izkazalo, da bo kdaj drugače, so leta 1998 na konferenci v Kopenhagnu eksplicitno zaključili, da je ideja o univerzalni uporabi korporativne značnice neuresničljiva. Odločitev o enotni obliki je bila s tem prepuščena nacionalnim bibliografskim agen- cijam, da bi lahko te zadovoljile jezikovne in kulturne potrebe svojega lokalnega prostora. Na mednarodnem nivoju jih je treba le identificirati, tj. medsebojno po- vezati. “Ker je bila revizija FSCH odložena, je delovna skupina želela pred kakršno koli revizijo sprejeti vsaj vodilna načela: • interes uporabnika je generalno vodilno načelo; • ob ekonomsko upravičenem vzajemnem standardu se morajo upoštevati tudi nacionalna pravila; • obstaja potreba po logično oblikovani celoti pravil; • uporablja naj se poimenovanje iz vira, razen če za spremembo tega načela ni utemeljenih razlogov; • obstoječa pravila moramo upoštevati”. 18 Enotno katalogizacijsko prakso je kot raison d’être pari- ških načel nadomestila ideja o usklajeni katalogizacijski praksi. Primerjanje nacionalnih katalogizacijskih pravil- nikov postaja vse pomembnejše, predvsem pri različnih interpretacijah istega pravila FSCH. Kljub temu da je bila državam dovoljena uporaba nacionalnih pravil, pa bo treba vsaj pri mednarodni izmenjavi določena ekstremna pravila mednarodno uskladiti. Leta po konferenci v Kopenhagnu so zaznamovali projek- ti harmonizacije katalogizacijskih pravil. Projekt REUSE in nato REUSE+ 19 sta poskusa usklajevanja pravil RAK in AACR2. Po besedah predstavnika nemške nacionalne knjižnice s srečanja ELAG 2004 je tudi projekt REUSE+ pred zaključkom in v kratkem lahko pričakujemo konč- no poročilo. Bližanje dveh precej oddaljenih stališč bo veliko prispevalo k bodočemu mednarodnemu katalogi- zacijskemu pravilniku. Podoben projekt je potekal med ruskimi in anglo-ameriškimi pravili, pa tudi med FSCH, AACR2 in RICA. MEDNARODNA IZMENJAVA ZNA^NIC O mednarodni izmenjavi normativnih značnic lahko razmišljamo iz perspektive skupnega vnosa v enotno mednarodno normativno datoteko, pa tudi iz perspektive hkratnega iskanja po več normativnih datotekah v različ- nih državah. Projekta ONESAC in VIAF sta prva poskusa tovrstne mednarodne izmenjave normativnih podatkov. Projekt ONESAC 20 se je začel decembra 2003 in temelji na enotni datoteki, ki vključuje normativne zapise Britan- ske nacionalne knjižnice, Italijanske nacionalne knjižnice, Švedske kraljevske knjižnice, BIBSYS-a in LIBRIS-a. Baza vsebuje približno dva in pol milijona zapisov. Za določene entitete obstaja več različnih zapisov, glede na različno obliko značnice. Projekt je šele v začetni fazi, zato je usmerjen predvsem na tehnična vprašanja, kot so optimizacija spletnega strežnika za poizvedovanje, iska- nje zapisov v izvirni semantiki, optimizacija formatov za izpise ipd. VIAF, 21 nekaj let starejši projekt Kongresne knjižnice in Nemške nacionalne knjižnice, predstavlja poskus identifi- kacije različnih oblik značnice za iste entitete v različnih normativnih bazah podatkov, in sicer v domeni norma- tivnih zapisov za osebna imena. Končni cilj projekta je izpisovanje značnice v obliki, ki je uporabniku kulturno in jezikovno najbližja, ne glede na izvirno obliko v sami bazi podatkov. Odklanjanje mednarodne enotne značnice ne pomeni eliminacije mednarodnih katalogizacijskih pravil, ampak postavljanje takšnih pravil, ki bodo omogočila mednarod- no izmenjavo tudi neidentičnih oblik. Čeprav je obliko- vanje korporativne značnice prepuščeno lokalni praksi, želi mednarodna skupnost vzpodbujati takšno obliko in strukturo korporativnih značnic, ki jih računalniki lažje podpirajo. Da bi to dosegli, je treba podrobno analizirati nacionalne katalogizacijske prakse, in sicer: • strukturo korporativnih značnic, • zaporedje besed v njej, • interpunkcijsko shemo.