OZ 2004/2

M 51 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 2 Gordana Popović-Bošković, Biserka Fortuna: NOVI MEDNARODNI KATALOGIZACIJSKI PRAVILNIK Na konferenci v Jeruzalemu je delovna skupina za FSCH predstavila primere korporativnih značnic v 14 državah. Primeri so bili zbrani po enotni metodologiji, ki je zaje- mala osem kategorij. Prikazani so v obliki tabele in kaže- jo na usklajenost oziroma tip odstopanja od FSCH. 22 NEPOENOTENA NACIONALNA KATALOGIZACIJSKA PRAVILA Po IME ICC je bila izvedena vrsta anket za raziskovanje katalogizacijske prakse in pomembnejših pravil v raz- ličnih državah. 23 Tako je bil 18 nacionalnim knjižnicam med drugimi anketami poslan tudi vprašalnik o načinu obravnave korporativnega avtorstva in značnice. Ker so odgovori zgolj nanizani in neobdelani, je stališča posa- meznih sodelujočih držav težje zbrati v celoto. Nekoliko okorna vprašanja so mnogokrat nejasna in dvoumna, zato so tudi odgovori neenotni in neprimerni za učinkovito analizo. Podatke bova poskušali nekoliko strniti oziroma jih vzorčno predstaviti. Osnovnemu vprašanju, katere entitete nacionalna pravila prištevajo h korporativnim značnicam, sledijo vprašanja o upoštevanju mednarodnih načel, vprašanja o določenih specifičnih pravilih (podrejena telesa, kvalifikatorji, raz- ločevalni elementi ipd.), normativnih zapisih ter o samem strukturiranju in oblikovanju korporativnih značnic. Korporativne značnice se vključujejo v kataloge vseh navedenih držav in so definirane kot organizacija ali sku- pina posameznikov, ki jih identificira karakteristično ime. Razlike so predvsem v obsegu organizacij ali skupin, na katera se nacionalna pravila o korporacijah nanašajo. Iz odgovorov lahko razberemo, da so AACR2 in njim sorodna katalogizacijska pravila najbolj vseobsegajoča, medtem ko francoska in nemška nacionalna knjižnica izpostavljata vrsto organizacij ali skupin, ki jih v svojih pravilih ne prištevata med korporacije. Dela korporacij so načeloma v vseh pravilnikih razporejena pod dogovor- jeno enotno značnico, preostale oblike pa se beležijo kot variantne oblike imen. Eni sami enolični avtorski značni- ci je navadno dodana struktura napotil (kazalke, vodilke), ki se po posameznih pravilnikih precej razlikuje. Tudi vprašanja, katera oblika imena korporativnega telesa je pri izbiri značnice prioritetna, sodelujoči niso razume- li povsem enako, zato so odgovori različnega značaja. Kljub temu lahko prepoznamo nepoenotenost nacionalne prakse. Nekateri pravilniki dajejo prednost najpogosteje uporabljeni obliki imena (AFNOR, RICA) oziroma obliki na publikaciji (MSZ), nekateri se odločajo za uradno obli- ko imena (RAK, KBSDB). Protislovnost ni opazna samo med različnimi pravilniki, ampak tudi znotraj nekaterih nacionalnih pravilnikov (različna pravila glede na vrsto korporacij, število variantnih oblik itd.). Razlike se pojav- ljajo tudi v samem zapisu imena, npr. pri uporabi kratic. Če upoštevamo še vrsto nacionalnih posebnosti in izjem, lahko trdimo, da je skoraj toliko različnih odgovorov in praks, kolikor je sodelujočih držav. Usklajenost je nekoliko večja pri odgovorih o podrejenih korporacijah. Večina držav te sprejema brez posebnih omejitev, nekateri pravilniki pa izpostavljajo določene iz- jeme (KBARSM, RCR, PPIAK, RAK). Podrejene korpo- racije se lahko vpisujejo samostojno ali kot del nadrejene korporacije. Nekatere države se zgledujejo po AACR2 (npr. Češka), nekatere po FSCH (npr. Francija). Nekateri pravilniki dajejo prednost vpisu pod svojim imenom, vendar pa je pri večini možno oboje (AACR2, AAKP, RAK, RICA idr.). Iz odgovorov na vprašanje o upoštevanju FSCH lahko razberemo, da je stopnja upoštevanja priporočil različna. Na anglo-ameriških pravilih osnovani pravilniki jih po- sebej ne upoštevajo, nekateri jih upoštevajo z nekaterimi modifikacijami (RICA, RCR, RT), drugi pa trdijo, da jih upoštevajo (AFNOR, PPIAK – Hrvaška in Slovenija). Glede strukture imen se v glavnem upoštevata 7. in 9. člen pariških načel ter nekateri drugi pravilniki (GARR, FSCH). Struktura same značnice je načeloma povsod enaka, razlike se pojavljajo le v ločilih, vrstnem redu in zapisu kvalifikatorja, ki je praviloma v nacionalnem jeziku. Neenotni odgovori žal niso najprimernejši za podrobnejši prikaz in razumevanje obravnave korporativnih značnic v nacionalnih katalogizacijskih pravilnikih. Kljub temu dobimo vtis velike raznovrstnosti pri obsegu pojma kor- porativnega avtorja, izbiri enotnega imena, vrstnem redu besed v imenu, uporabi kvalifikatorjev, jezika, interpunk- cije ipd. Hkrati se dozdeva, da je FSCH v precejšnji meri vplival na poenotenje strukture korporativne značnice vsaj v državah, ki so ga sprejele. KAKO V PRIHODNJE? V sklepu predstavljava osnovna načela korporativnega avtorstva, za katera si bo prizadevala delovna skupina za korporativne značnice IME ICC v prihodnjem mednarod- nem pravilniku. Korporacije moramo obravnavati kot avtorje, kajti na pojmu avtorja je osnovana bibliografska in katalogizacij- ska praksa zahodnoevropske kulture. Pojem avtorja, ki se nedvomno nanaša na osebo, vključuje v širšem pomenu tudi pojem avtorstva. Zato lahko tudi o korporaciji govo- rimo kot o avtorju ali sekundarnem avtorju dela. Delovna skupina želi v pravilnik vključiti tudi obravnavo vrste del, ki jih lahko pripišemo korporativnemu avtorju.