OZ 2004/2

M 61 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 2 RAZGOVOR Po tem, kar sem na kratko povedala o svoji karieri, vidite, da sploh nisem bila prizadeta, ker sem bila ženska. Res je, da sem zaradi tega morala nekaj več delati – toda to mi je ustrezalo. Sem pa že zdavnaj ugotovila, da moji možgani ne delujejo nič slabše kot pri povprečnih mo- ških. Tudi domači zgledi – mati je bila pisateljica, odlična prevajalka in uspešna javna delavka – so me utrjevali v prepričanju, da je ženska lahko uspešna pri delu. Nikoli nisem bila kakšna borka za ženske pravice, ker mislim, da si sposobne ženske kljub težavam v sodobni družbi lahko utrejo pot. Prav v skladu s tem prepričanjem sva s kolegico Majo Miličić v Ljubljanski banki naredili majhno raziskavo in iz njenih rezultatov sklepali, da imajo ženske v banki ve- like možnosti v informatiki, posebej v razvojnih projek- tih, saj vnašajo pomembne značilnosti: motiviranost, spo- sobnost timskega dela in komuniciranja, čut za odgovor- nost, zanesljivost, čustven način razmišljanja, povezan z vrednotenjem rezultatov. Razvili sva tudi tezo skupinske ustvarjalnosti, ki se uresničuje v projektnem delu in zah- teva usklajenost in heterogenost skupine. Pripravili sva referat z naslovom Možnosti za strokovno in ustvarjalno delo žensk pri informatizaciji banke za posvetovanje v Helsinkih junija 1991, kamor pa žal nisva odpotovali, ker je bila pri nas ravno tedaj vojna. OZ : Slovenijo je zelo zgodaj preplavil informacijski val. Delali ste v okoljih, ki so bila zelo pomembna za razvoj slovenske informatike. Smo izkoristili vse priložnosti, ki so se nam na tem področju ponujale? Puc : V začetku še nismo govorili o informatiki, temveč o računalništvu. Nekateri so sicer poudarjali pomen pro- gramskih rešitev in že v Commercu in kasneje v Iskri smo prodajali računalnike skupaj z uporabniškimi rešit- vami, uvajanjem in usposabljanjem uporabnikov. V tem pogledu smo bili v Sloveniji zelo napredni. Vendar je bila Iskra proizvodna organizacija in po- membno je bilo, da bi računalnike tudi fizično izdelo- vali. Od blizu sem doživljala poskuse, da bi uvedli domačo proizvodnjo računalnikov. Iskra je res imela vso potrebno infrastrukturo. Ni pa bilo ugodnih po- gojev niti v slovenskem gospodarstvu niti v Jugoslaviji (vsaka republika je hotela imeti svojo proizvodnjo) niti prave strategije v menedžmentu Iskre. Priložnosti so brez dvoma bile, napak je bilo storjenih veliko, ob- jektivno pa tudi ni bilo pogojev. Tako se je žal razbila velika ekipa strokovnjakov, ki je bila zbrana po zdru- žitvi Iskre TOZD Računalniki in Delte. Kolikor vem, je kasneje samo Hermes Softlab zbral veliko ekipo strokovnjakov za izdelavo in prodajo programja v Slo- veniji in tujini. OZ : Ena od značilnosti informatike kot novega poklica je velika pestrost strok, iz katerih se je napajala. Kako bi opisali “luščenje” profila informatika skozi nekaj desetle- tij in kakšno vlogo je pri tem odigralo Slovensko društvo Informatika? Puc : Nič novega ne bom povedala, če rečem, da je danda- nes le malo takih poklicev, ki jih lahko opravljaš vse živ- ljenje. Tudi jaz sem nekajkrat povsem zamenjala delo, če pa se ozrem okrog sebe, vidim med informatiki matema- tike, strojnike, elektrotehnike, organizatorje, sociologe, jezikoslovce, fizike in še koga. Pred desetimi leti so bili še računalničarji – ali računalnikarji, kot so trdili nekateri – in organizatorji, zdaj pa se je njihovo delo precej spre- menilo in mislim, da se vsi prištevajo k informatikom. Slovensko društvo Informatika je bilo ustanovljeno pred več kot 30 leti. Izdaja dve reviji in že več kot deset let v Portorožu organizira posvetovanje Dnevi slovenske in- formatike. Udeleženci teh posvetovanj so najrazličnejših profilov, številni od njih prihajajo vsako leto, drugi spet prvič. V zadnjih letih se posvetovanja redno udeležujejo in prispevajo referate tudi študenti. Tematika posveto- vanja je zelo široka, vedar se rdeča nit menja vsako leto. Ob obravnavi strokovnih vprašanj je pomemben tudi ne- formalni, družabni del posvetovanja, medsebojno spozna- vanje, navezovanje prijateljskih stikov. In tako se razvija stroka in oblikujejo najrazličnejši poklici. OZ : Ko smo komaj kaj vedeli o ekologiji, ste vi že pisali o “zeleni” informatiki. Pobuda z leti ni nič izgubila na aktualnosti in prosim, če jo v osnovnih črtah obnovite? Puc : Pred petnajstimi leti smo ustanovili v Sloveniji giba- nje, katerega namen je bil pravilno usmerjanje informa- tike in preprečevanje negativnih vplivov njene uporabe. Predvidevali smo, da bo informatika postala neizogibna in hkrati najvplivnejša sestavina našega umetnega okolja, zato smo govorili o “zeleni” informatiki. Oblikovali smo deklaracijo, ki je vsebovala naslednja načela: • uporabiti informatiko za humanizacijo človekovega makrookolja, • humanizacija delovnih mest, procesov in prostora, kjer se uporabljata računalniška in druga informacij- ska oprema, • preprečevanje polucije podatkov, • uveljavitev poklicne etike in večje moralnosti, • ustrezna vzgoja in izobraževanje. Posamezniki smo objavljali članke, v katerih smo ob- ravnavali razne vidike zelene informatike. Jaz sem na nekem srečanju Sekcije za raziskovanje informacijskih