OZ 2004/2

62 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 2 RAZGOVOR sistemov pri Zvezi ekonomistov Slovenije predstavila prispevek Predlog ekologizacije informatike . Mnogi ljud- je so mislili, da so ta prizadevanja čudaška; so pač slepo zaupali tehnologiji in niso hoteli videti možnih škodljivih posledic. Za posvetovanje Dnevi slovenske informatike v Porto- rožu 2003 sva z Majo Miličić objavili prispevek O aktu- alnosti izhodišč in usmeritev zelene informatike . Skušali sva dokazati, da so bile naše usmeritve pravilne in jih je razvoj stroke v marsičem potrdil, da pa hkrati obstajajo številni problemi, med katerimi sva podrobneje navedli: problematiko sodelovanja pri informatizaciji in onesna- ževanje informacijskega prostora. Kot vidite, bi se o tej temi dalo še veliko povedati. OZ : Knjižnice so okolja, kamor zahajajo stari in mladi, morda celo predvsem ti dve starostni kategoriji, srednja generacija pa “nima časa”. Sodobno knjižničarstvo se izdatno opira na informatiko in računalnik ima v knjižnici že enako stanovanjsko pravico kot knjiga. Puc : Do knjig imam nekakšen čustven odnos in zelo rada listam po njih in jih kupujem. Zato sem najbrž med tistimi, ki zadnje čase ne zahajajo v knjižnice, čeprav veliko berem in tudi ocenjujem vlogo knjižnic kot zelo pomembno. Če mladi zahajajo v knjižnice, si tako prido- bivajo navado branja, ki je po mojem mnenju za intelek- tualca nujna osnova. Ne verjamem, da bodo elektronske knjige kaj kmalu iz- rinile knjige na papirju. Vzemimo poezijo, ki je najlepša v govoru. Pa smo se kar navadili, da jo sami beremo. Ne morem si zamisliti, da bi kdaj brala ali poslušala pesem z računalnika. Ne vem pa za naslednje generacije … Za strokovno literaturo so knjižnice, povezane s sodobno informacijsko tehnologijo, vsekakor neprecenljive vred- nosti. Ko sem pripravljala magistrsko delo, tega nikakor ne bi mogla dokončati, če mi ne bi dr. Jože Gričar poso- dil kakih 50 knjig s področja informatike. V knjižnicah ni bilo mogoče dobiti praktično nič uporabnega, knjig ni bilo mogoče brez težav niti kupiti, redki izvodi, ki so bili v knjižnicah, pa so bili v rokah profesorjev. Če samo po- mislim, kako se je to spremenilo, zavidam vsem mladim raziskovalcem. Mlajše generacije nimajo nikakršnih pro- blemov pri uporabi sodobne tehnologije. Kar se zdaj do- gaja, je zares globalizacija znanja. OZ : Vaše ime se neločljivo veže s skrbjo za slovensko terminologijo na informacijskem področju. Katere so največje nevarnosti, ki grozijo slovenskemu jeziku v po- vezavi z informatiko? Puc : Ne vidim posebnih nevarnosti za slovenski jezik: dokler imamo še nekaj kmetov, pesnikov in pisateljev in veliko število odličnih prevajalcev, da ne pozabim kolikor toliko uspešnega gospodarstva, bo naš jezik živ. Sploh ni res, da ni tako sposoben, kot so veliki jeziki, npr. angleš- čina, le drugačna sredstva uporablja. Dokaz za to so od- lični prevodi najzahtevnejših besedil. Povedati moram, da sem na slovenščino zelo ponosna. Da smo zdaj v Evropi glede jezika vsaj formalno enakopravni z drugimi, tega si marsikdo pred leti nikakor ne bi mogel zamisliti. Pred časom sem prevajala neko enciklopedijo narave in ob tem presenečeno spoznala izredno bogastvo slo- venskih imen za živalstvo in rastlinstvo, tudi za tiste primerke, ki jih nimamo na domačih tleh in je bilo torej treba najti ustreznico latinski inačici. Vse to so naredili slovenski biologi, kar je potrdilo moje prepričanje o vital- nosti slovenskega jezika. Tedaj sem pomislila: Zakaj ne bi naredili podobno za informatiko? V informatiki velja angleščina za temeljni sporazumevalni jezik. Tako bo verjetno ostalo, brez domačega izrazja pa tudi ne bo šlo. Zaradi izobraževanja, komuniciranja z upo- rabniki, pa prodiranja informatike na vsa področja, ne naj- manj v domače okolje. Informacijsko izrazje v slovenščini se zagotovo bo uporabljalo, vprašanje je le, ali poenoteno in skladno z duhom slovenskega jezika, ali pa polno čudnih skovank in žargona. Tukaj nas čaka veliko dela. OZ : Glavni projekt jezikovne sekcije pri Slovenskem društvu Informatika je slovar informatike. Prosim, če povzamete dosedanje delo? Puc : Informacijska tehnologija je odlično orodje za ustvarjanje, urejanje in uporabo slovarjev. Islovar je delo jezikovne sekcije, ki smo jo na mojo pobu- do v društvu ustanovili pred štirimi leti. Kar lepo število članov, ki so se odzvali, je potrjevalo moje mnenje, da moramo informatiki stopiti skupaj in nekaj narediti za iz- razje. Med prvimi ustanovitelji jih je še zdaj več dejavnih pri slovarju. To so zvečine strokovnjaki, zelo zaposleni z rednim delom, pa vendar najdejo čas za skupni projekt. Jaz sem že, kot pravim, srečno upokojena, tako da se slovarju lahko praktično v polni meri posvetim. Koordini- ram delo, sklicujem sestanke, redno pregledujem slovar, komuniciram z uporabniki. Spletni slovar je na naslovu http://www.islovar.org. To je terminološki slovar informatike, v katerem lahko uporab- niki iščejo gesla v slovenščini s prevodom v angleščino ali obratno. Slovenske iztočnice so opremljene s kratko razlago in oznakami. Izrazov, ki so splošnega pomena, slovar praviloma ne zajema. Uporaba slovarja je brez- plačna, želimo pa pritegniti čim več posameznikov z mnenji ali s prispevki.