OZ 2004/2
64 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 2 XML EUROPE 2004 Letošnja konferenca XML Europe 2004 [1, 2, 3] je po- tekala v kongresnem centru RAI v Amsterdamu od 18. do 21. aprila 2004, istočasno s konferenco Seybold [4] za področje založništva. Program konference XML Europe 2004 je potekal v petih vzporednih sklopih in eden je bil namenjen predstavitvam proizvodov, ki so se neprekinje- no odvijale v preddverju pred glavnim avditorijem tudi med odmorom in kosilom. Sklopi so bili razdeljeni na dvanajst tematskih podro- čij, in sicer: upravljanje vsebine, osnovne tehnologije, elektronsko poslovanje, javna uprava, grafika in večpred- stavnost, uvodna predavanja, upravljanje znanja, zadnje novice, zakonodaja, založništvo, predstavitve proizvodov in spletne storitve. Število sklopov je bilo manjše kot prejšnje leto, saj ni bilo posameznih sklopov za ebXML, finance, zdravstvo in tehnično orientirane teme, je pa bil zato izpostavljen sklop za osnovne tehnologije ( core technologies ). Predavanja tega sklopa so bila tudi naj- bolj obiskana, kar odraža tudi duh celotne konference, ki je bil letos, bolj kot novejšim tehnologijam (ebXML ali spletnim storitvam), usmerjen k jedru XML-ja, tj. k spe- cifikacijam XML, XML Schema, XPath, XSLT, XSL-FO in XQuery. To je mogoče tudi razlog za manjše število udeležencev na konferenci, saj so bili prispevki tehnično zahtevnejši in bolj specializirani. Bilo je opaziti dosti mlajših udeležencev in tudi predavateljev, od katerih so nekateri tudi člani W3C [5] in OASIS [6], delovnih sku- pin za razvoj specifikacij XML. To je seveda spodbudno za razvoj XML-ja in dokaz, da je skrbi deležen tudi naj- nižji nivo XML-ja in ne samo razvoj aplikacij XML v različnih industrijskih panogah. Razen skromnejšega obiska je bilo skromnejše tudi kon- ferenčno gradivo, ki smo ga udeleženci prejeli. Že pred začetkom konference smo dobili obvestilo, da gradiva ne bo ne v papirnati obliki ne na CD-ju, ker si vsak sam lahko izdela zbornik preko vhodne forme na spletu [7] po svoji meri v formatu PDF in ga natisne. Praktično smo na konferenci dobili samo kratek program. Tudi razstavljavci [8] se niso preveč trudili, da bi nam razen z naslovom njihove spletne strani postregli še s kakšnim propa- gandnim materialom. Lahko bi rekli, da je to posledica varčevanja, vendar je takšna praksa v skladu z uporabo XML-ja pri upravljanju vsebine in dokumentov ( content management ); čim manj papirnatih dokumentov, vse je na spletu, vsebino in obliko dokumentov pa si uporabnik lahko definira sam. Tudi proizvodi na področju upravl- janja vsebine in založništva gredo v tej smeri. Cilj proi- zvodov za upravljanje vsebine [9] ni več samo določati delovnega postopka priprave dokumentov ( work-flow ) v nekem sistemu za upravljanje vsebine, pač pa je pouda- rek na hkratnem urejevanju teh dokumentov v sistemu in to, če je le mogoče, tudi preko spletnega uporabniškega vmesnika. Za področje založništva je najpomembnejša uporaba specifikacije XSL-FO [10] in na tržišču so že do- volj dobri formaterji XSL-FO za oblikovanje dokumen- tov po načelu WYSIWYG [11]. SPECIFIKACIJE XML Zadnje leto je dopolnjenih kar nekaj osnovnih specifikacij XML. Vse specifikacije še niso postale priporočila W3C (W3C Recommendation ) [12], so pa že vzbudile veliko pozornosti. Med njimi sta zagotovo specifikaciji XPath 2.0 [13] in XSLT 2.0 [14]. Še posebej je pomembna nova verzija specifikacije XPath, ki podpira podatkovne tipe iz jezika XML Schema 1.0 [15, 16, 17] in predstavlja skupni podjezik za specifikaciji XSLT in XQuery 1.0 [18]. Za- nimivo je, da ima tudi specifikacija za XML novo verzijo, tj. XML 1.1 [19]. Vse dopolnitve specifikacij so odgovor na zahteve iz prakse, kar pomeni, da jim je nadaljnja upo- raba zagotovljena (in verjetno tudi komaj pričakovana). XML, NAMESPACES, XML INFOSET Specifikacija XML 1.1 vsebuje minimalne dopolnitve glede na specifikacijo XML 1.0 [20]. Razlika je samo v verziji podprtega standarda Unicode [21] in v preverja- nju normalizacije. XML 1.0 uporablja standard Unicode 2.0, XML 1.1 pa standard Unicode 4.0. Procesorji in razhroščevalniki ( parser ) XML bi morali podpirati obe verziji specifikacije XML, zato je priporočljivo še naprej uporabljati specifikacijo XML 1.0, če res ni nujno treba uporabiti XML 1.1. Znaki iz Unicode 4.0, ki niso v Uni- code 2.0, se lahko uporabljajo tudi v dokumentih XML po specifikaciji XML 1.0, ampak samo v vsebini elemen- tov; ne smejo biti del imen elementov, atributov in tipov.
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy MTAxMzI5